Slovesna blagoslovitev kapelice in Parka spomina in opomina Kamniška Bistrica, ki jo pripravljajo: Občina Kamnik, Združenje Otkrićemo istinu – Dušan Niklanović iz Budve v Črni gori in Društvo Demos na Kamniškem, bo v soboto, 13. 6. 2015, ob 15.30. uri.
Obred blagoslovitve, ki ga je zasnoval akademik dr. Janez Juhant, bodo opravili: cetinjski nadškof in črnogorsko-primorski metropolit dr. Amfilohije Radović, ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore in škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji gospod Geza Filo. Slavnostni govornik bo Vlado Niklanović, ki bo obudil svoje spomine na dogajanje v Kamniški Bistrici pred 70 leti, s pesmijo pa bo blagoslovitev spremljal Mešani pevski zbor Odmev pod vodstvom pevovodkinje Ane Smrtnik.
V občini Komenda in občini Kamnik je poznanih 16 grobišč, kjer naj bi bilo pokopanih skoraj osem tisoč žrtev povojnih pobojev. V Kamniški Bistrici je evidentiranih šest grobišč, štiri od njih so delno raziskana, drugi dve pa na raziskave še čakata. Dr. Mitja Ferenc predvideva, da se je v okolici Kamniške Bistrice končala pot za skupino slovenskih domobrancev, pripeljanih iz taborišča v Šentvidu, pa tudi za številne pripadnike vojske Neodvisne države Hrvaške in Jugoslovanske vojske v domovini iz Črne gore ter nemške narodnosti vključno s civilisti.
Občina Kamnik je že leta 1994 označila in začasno zavarovala vsa takrat znana prikrita grobišča, tudi ta v Kamniški Bistrici. V naslednjih letih je sledil je popis žrtev druge svetovne vojne v Občini Kamnik, ki so ga opravili številni prostovoljci. Pred dvema letoma je v Društvu Demos na Kamniškem dozorelo spoznanje, da se čas izteka, pričevalci odhajajo, z njimi pa odhaja v pozabo vedenje o povojnih pobojih, pa tudi narava je pripomogla, da so mnoga grobišča postala neprepoznavna. Sprejeli so program dela z naslovom Pravica do groba, s katerim želijo pomagati, da se uredijo vsa vprašanja, povezana s prikritimi grobišči žrtev povojnih pobojev na Kamniškem, osrednjo pozornost pa so namenili prav dolini Kamniške Bistrice.
Junija 2014 je Društvo Demos na Kamniškem pod pokroviteljstvom Občine Kamnik blagoslovilo zemljo za Park spomina in opomina Kamniška Bistrica, da bi lahko letos po 70 letih v čast vsem žrtvam druge svetovne vojne in povojnega revolucionarnega nasilja v kamniški in komendski občini, ki tam počivajo v do zdaj prikritih grobiščih, ob spominskem sakralnem objektu, urejenem v ekumenskem duhu, povezali srca v tihi prošnji za odpuščanje in mir; žrtvam v častni spomin, živim v spravni opomin. Gostje lanske slovesnosti so bili tudi člani vodstva združenja Odkrićemo istinu − Dušan Niklanović iz Črne gore, ki jim gre vsa zahvala, da v soboto, 13. junija 2015, blagoslavljamo kapelico in Park spomina in opomina Kamniška Bistrica, ki s tem postaja točka evropskega civilnodružbenega in medverskega dialoga ter opomin, da se je treba vselej in povsod upirati nečloveškosti.
Postavitev spominske kapelice sta spodbudila brata Vlado in Dušan Niklanović iz Budve, ki sta bila v skupini črnogorskih četnikov, ko so ju ob koncu druge svetovne vojne skupaj s še dvema bratoma, Tomom in Mitrom, v Kamniku zajeliSLOVENSKI
partizani iz 15. brigade XV. divizije. Ker sta bila še mladoletna sta ušla gotovi smrti. Leta 2004 sta prvič po tragičnih dogodkih prišla v Kamniško Bistrico in tam izvedela za grobišča, v katerih so posmrtni ostanki njunih dveh bratov in soborcev, domnevno pa tudi dr. Luke Vukmanovića, pravoslavnega teologa, znanstvenika in filozofa, ki ga je sinoda Srbske pravoslavne cerkve razglasila za svetnika.
Poleg združenja Odkrićemo istinu − Dušan Niklanović, ki so v celoti financirali izgradnjo kapelice in ureditev osrednjega dela parka, so program ureditve vprašanj prikritih grobišč podprli na državni in občinski ravni. Zahtevna naloga je bila uresničena, ker se je oblikovalo široko partnerstvo: Združenje Otkrićemo istinu − Dušan Niklanović, Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Občina Kamnik, Društvo Demos na Kamniškem, Agrarna skupnost Meščanska korporacija, združenji Ob lipi sprave ter Resnica in sočutje. Skupna prizadevanja in rezultati njihovega dela so lahko primer dobre prakse in spodbuda drugim slovenskim okoljem, da se lotijo reševanja vprašanj prikritih grobišč.
Mag. Igor Podbrežnik
