Ko smo ustanavljali Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odbor 2014 smo se vprašali, ali živimo v državi, ki spoštuje človekove pravice in temeljen svoboščine, neguje vladavino pravo in demokracijo. Žal je bil odgovor NE. Zato smo si zadali naslednje cilje:

1. Sprejem takojšnje odločitve Vrhovnega sodišča o prekinitvi prestajanja zaporne kazni za Janeza Janšo.
2. Odpravo neustavne, nezakonite in nepravične sodbe v zadevi Patria.
3. Dejansko vzpostavitev vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitev demokratične države.

Ob letu osorej ugotavljamo, da sta prva dva cilja realizirana, za tretjega pa se bomo borili in vztrajali do njegovega udejanjanja. Bili smo v zmoti in uspavani, da je demokracija prinesla svobodo, pravico in pravičnost. Preoblečeni volkovi so znova prevarali naivne ovčice.

Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odbor 2014 je nastal kot logično nadaljevanje simbolnega in dejanskega boja za človekove pravice iz leta 1988. Boja za človekove pravice kot jih je leta 1988 zahteval Odbor za varstvo človekovih pravic. Veselilo in hkrati žalostilo nas je, da smo med nami srečevali ljudi iz Roške 1988. Med nami pa ni nekaterih vidnih državljanov, ki so si na trpljenju četverice zgradili ime in politične kariere do samih vrhov slovenske politike. Gospodo z zvenečimi imeni, ki rada razsoja kaj je prav in kaj narobe, smo celo javno povabil, da se nam pridruži, a niso zmogli dovolj poguma za takšno dejanje.

Vrhuška je ocenjevala, da ne bomo zmogli. Da se bomo predali. Da bomo upognili glavo tako kot so nas učili. Da bomo ponovili napako naših očetov. Govorili so, da bo naša aktivnost trajala le nekaj dni, mogoče tednov. Svoje upe so polagali na jesenski dež in zimski mraz. Veselo so nas preštevali, odštevali, a vse bolj nadzirali. Vztrajnikov niso mogli skriti. Bili smo tu med njimi, pred njihovimi vrati, ob obiskih tujih gostov. Zato so pošiljali svoje plačane provokatorje in nas v stari komunistični navadi ozmerjali, da smo mi plačanci. Bili smo deležni groženj, zmerjanj, konstruktov in poskusov diskvalifikacije. Režimski bavconiziran postrešček nas je celo ozmerjal z zametkom drhali. Ko so uvideli, da dostojanstveno vztrajamo ter da se ne bomo predali, so nas sprejeli na vljudnostne pogovore, ki pa so bili le pesek v oči. Kljub pritiskom so si dovolili sodbo pred Vrhovnim sodiščem RS, ki jo je Ustavno sodišče razcefralo z mogočnim glasovanjem 8:0. Danes so še vedno v svojih sobanah, kjer se krčevito oklepajo svojih položajev. Sramota umira počasi.

V Odboru 2014 smo opravili tudi poglobljeno analizo stanja slovenskega pravosodja. Tako smo že novembra 2014 pripravili Peticijo za pravično družbo in državo vladavine prava. Stanje v slovenskem pravosodju je eden izmed glavnih vzrokov za moralno, socialno in gospodarsko krizo v Sloveniji ter pomeni glavno oviro za vzpostavitev svobodne, pravične in demokratične družbe. Učinkovitost pravosodja je bistveno nižja kot znaša povprečje v državah članicah Evropske unije, medtem ko so stroški njegovega delovanja bistveno višji od povprečja v državah članicah EU.

Odbor 2014 je po enem letu širok, heterogen, razno svetovnonazorski državljanski forum, največji, kar jih je Slovenija videla. Več kot 85,000 se nas je udeležilo številnih dogodkov in preko 180 shodov s katerimi smo pokazali, da nam ni vseeno. Pokazali in dokazali smo, da bomo vztrajali, da bomo vztrajniki. Slovensko pravosodje, na čelu s kršiteljema človekovih pravic in preganjalcema ponižanih in razžaljenih, alanfordovskima figurama Maslešo in Fišerjem je nam v posmeh in tistim od zunaj, v pomilovanje. Slovenskemu pravosodju ne zaupa več kot tri četrtine državljanov, za Rusijo in Turčijo smo na tretjem mestu po številu kršitev človekovih pravic na državljana v Svetu Evrope. Slovenska sodišča kršijo človekove pravice množično tudi v demokraciji, samo v zadnjih 15 – letih je bilo teh kršitev najmanj 613. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da so pritožbe zoper delovanje pravosodnih organov, v 7,4-odstotnem deležu upravičene. Svetovni ekonomski forum ugotavlja, da je Slovenija na 91. mestu po zagotavljanju pravne države, študija Svetovne banke pa, da so slovenska sodišča in celotno pravosodje na 122. mestu glede učinkovitosti reševanja sodnih sporov. Ta isti rakast podsistem naše družbe se poskuša braniti z bavconiziranjem, kazenskim preganjanjem drugače mislečih. Sporočamo vam, ne bo vam uspelo, ne bomo odnehali in ne bomo se predali.

Prepričani smo, da smo na začetku prave poti, a do glavnega cilja, dejanske vzpostavitve vladavine prava, je še daleč. Z obsodbo prvaka opozicije je režim razkril modus operandi, katerega so deležni vsak dan državljani. Prav sojenje v zadevi Patria, ki naj bi bil velik pok vrnitve in rekonstruiranja komunistične oblasti, se vse bolj kaže kot začetek konca režima. A ne smemo še prehitro slaviti. Režim se je po boleči izkušnji začel okrepljeno pripravljati na branjenje svojih pozicij. Namesto reforme in očiščenja slovenskega pravosodnega sistema smo priča pregonu kolumnista za izrečene besede in poskusom spremembe medijske zakonodaje, ki ponovno uvaja verbalni delikt in moralnopolitično primernost misli in besede. A vam zveni znano? Kljub jasnim besedam Ustavnega sodišča imamo danes ministra za pravosodje, za katerega je potrjeno, da je zavestno kršil zakonodajo. In on naj bi izpeljal t.i. pravosodno reformo?. Tožilstvo nam vodi skorumpiran generalni državni tožilec, ki je svoje dejanje naredil znanega dne, na znanem kraju, za znano osebo. Za svoje dejanje si je pridobil odpustek Državnotožilskega sveta in tako onečastil vse tožilke in tožilce. Množico sodnikov, ki so zavestno kršili Ustavo RS, še vedno podpira in vodi z ustavno odločbo podkrepljena sodniška sramota, ki se oklepa mesta predsednika Vrhovnega sodišča.

Očitali so nam, da smo pred hišo sramote le zaradi prvaka vodilne opozicijske stranke. Kako ste se motili. Nam gre za stvar. Dokazujemo, da nam gre za več, za korenito reformiranje pravosodnega sistema, ki je temelj za normalno, evropsko delovanje družbe. Zato menimo, da je potrebno preskočiti okvire, ki smo si jih zadali z ustanovitvijo Odbora 2014 in svojo pozornost nameniti tudi ostalim področjem življenja in dela Slovenk in Slovencev, državljanov naše čudovite domovine. Slovenijo moramo vrniti nazaj na Zahod, na pot dejanske Evropske Slovenije. Družini moramo vrniti mesto v slovenski družbi. Posameznikom omogočiti dostojno življenje.

Zato bomo vztrajnice in vztrajniki nadaljevali s pravičnim bojem za dejansko vzpostavitev vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitev demokratične države. Zahtevamo:

1. Javnost sodniškega dela.
2. Preglednost sodniškega dela.
3. Vzpostavitev sistema odgovornosti med funkcionarji v pravosodju.
4. Vsem žrtvam pravosodja po letu 1945 morajo ne le država, ampak tudi sodnice in sodniki ter tožilke in tožilci, ki so jim s sodnimi zmotami in z zlorabo pravosodja povzročili krivico, osebno zagotoviti materialno in moralno zadoščenje.
5. Vzpostavitev neodvisne preiskave stanja in zlorab v slovenskem pravosodju, s strani tujih pravnih strokovnjakov, katerih neodvisnost in strokovna integriteta sta nedvomni.

Današnji zadnji shod pred slovenskim hramom sramote in režimskim trobilom imenovanim »javni servis« je uvod v poletni oddih. Oddih, ki bo za Odbor deloven. Kajti priprava paketa zakonov za normalizacijo slovenskega pravosodja je v teku. Številni pravni strokovnjaki nam pri tem nesebično pomagajo. Jeseni bomo predloge zakonom s pomočjo ljudske iniciative predali v zakonodajni postopek. Prav tako bomo septembra nazaj pred hramom sramote in krivice – Vrhovnim sodiščem. Vsega tega pa ne bi bilo brez podpore vztrajnikov. V Odboru 2014 se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli podprli naše delovanje doma, v zamejstvu in tujini. Vsem iskreno hvala! Hvala za vse do sedaj, hvala vnaprej za vse kar je še pred nami.

Danes, 17. junija 2015, ob 17.00 se bo shod pričel pred Vrhovnim sodiščem in zaključil pred RTV Slovenija, ob bogatem kulturnem programu nas bodo nagovorili: Janez Janša, Gorazd Pučnik, David Tasič in Aleš Primc.

Odbor 2014

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.