Karizma (po Wikipediji) je sposobnost jasne in vizionarske komunikacije, katere sporočilo je navdihujoče ter pritegne in motivira druge posameznike. Karizma izvira iz vrednot in občutkov. O njej je govoril že starogrški filozof Aristotel in jo opisal kot vpliv, ki ga sestavljajo logos, ethos in pathos. Aristotel trdi, da moramo, če želimo prepričati ljudi, uporabiti močne argumente, vzpostaviti osebno in moralno kredibilnost in v ljudeh prebuditi čustva in strasti. Iz karizme izhaja tudi karizmatično vodenje, to pa vključuje predvsem sposobnosti, ki se jih lahko naučimo oziroma jih lahko izboljšamo z vajo. Takšen način vodenja vpliva na upe, ideale in jih navdihuje.
V religiji beseda “karizma” pomeni tudi nadnaravno sposobnost, ki je dana posamezniku zlasti v korist drugih. Zanjo je značilno, da je od Boga oziroma božanstva dana posvečena sposobnost posamezniku, po kateri se delovanje tega posameznika v odnosu do religiozne skupnosti kaže kot uveljavljanje božanske moči.
Če/ko to preberemo, nam postane še bolj nelogično in vedno manj jasno, zakaj slovenski mainstream mediji pred imenom politika Luke Mesca, poslanca in prvaka Združene levice, dosledno pišejo ali poročajo, da je “karizmatičen”. Kot prva naj bi mu ta laskavi naziv sicer dodala pokojna novinarka Špela Šipek, toda, za božjo voljo, kje, zakaj in kako se kaže vsa ta njegova strašna karizmatičnost?!
Privilegiji ‘kobajagi’ karzimatičnega Mesca
Drugi privilegij, ki ga Luka Mesec uživa v mainstream medijih, je nedotakljivost. O njem ne boste prebrali, videli ali slišali ničesar kritičnega, kaj šele “slabega”. Kot politik dobesedno lebdi v nekakšni medijski vati.
Lep primer tovrstnega medijska ujčkanja je naše razkritje, da Luka Mesec med dveletnim podiplomskim študijem na ljubljanski Ekonomski fakulteti, kjer je študiral ter užival vse dobrote in dobrine študentskega življenja – na račun davkoplačevalcev, ni opravil niti enega izpita. Če bi se Luka Mesec slučajno pisal Žan Mahnič in bil poslanec Janševe SDS, bi ga taisti mediji za isto početje praktično ubili (medijsko). Toda v primeru politika Mesca so mainstream mediji to gladko zamolčali.
Drugi, še malo novejši primer je analiza njegovih javnih izjav, povezanih s prodajo brniškega letališča. Ja, čista blamaža ter kronski dokaz njegovega malomarnega populizma. Mainstream mediji spet – nič.
In še tretji primer: nedavni intervju z Luko Mescem za sobotno prilogo časopisa Dnevnik. Gre za šolski (učni) primer tako imenovanega piarovskega intervjuja, ki bi ga moral podpisati kakšen svetovalec za odnose z javnostmi pri Združeni levici, ne pa dolgoletna politična novinarka Dnevnika – Meta Roglič.
Več lahko preberete na Požareport.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
