Moje upanje se ni uresničilo. Grki so na referendumu o reformnem paketu upnikov, ki mu je pred tem že potekla veljava, glasovali proti. Pa to vendar ni več novica. Novica je ta, da so le nekaj dni kasneje privolili v nov, a strožji paket. Banke so še vedno zaprte. Cipras je razglasil zmago: preprečil je grexit in ekonomsko kataklizmo. In medtem ko je Siriza razcepljena, njen vodja vlada s pomočjo opozicije. Se lahko iz tega kaj naučimo?
Seveda, dogajanje v zadnjih dneh je bilo nadvse instruktivno. Še enkrat več smo se lahko prepričali o strukturi in kakovosti slovenskega javnega diskurza; spoznali smo naravo ekonomske stroke in zaslutili, v katero smer se bo v prihodnjem desetletju razvijala Evropska unija.

Prepričljivo oceno strukture in kakovosti odziva slovenskega javnega prostora na (ob)-grško dogajanje so že podali redki mediji in nekateri kolumnisti. Še enkrat več se je pokazalo, kako zelo je v mainstream slovenske res publice vtisnjen socialistični pečat. Iz časopisov in spletnih portalov je kar vrvelo pridušanj o krivicah, ki se godijo Grčiji, o nemškem jarmu ter o brezobzirnem globalnem neo-liberalizmu. Človek bi vse to še razumel, če ne bi hkrati ta ista grška situacija v temeljnem ogrožala tudi slovenskih ekonomskih interesov.

Ideološka koprena je bila tu močnejša od jasnih in za Slovenijo skrb zbujajočih številk. Toda, kot ugotavljam iz dneva v dan, tudi v prijateljskih stikih s tistimi, ki se imajo za slovensko ali pa grško (radikalno) levico, imenovalec je skupni: nas sploh ne zanima, od kje pride denar. Važno je, da ga imamo tukaj in zdaj. Če ga že porabimo, pa bo spet prišel od nekje – ni važno kje…

Povedano najbrž v kvalitativnem smislu ne more biti v čast nikakršnemu javnemu diskurzu o(b) Grčiji, a ta je v Sloveniji še na nižji ravni. Iz naslovnic nadvse resnih medijev nas prepričujejo, da Grki že niso leni, ker tak tudi ni nek grški mož neke slovenske žene. Pomislite, malce poletno, katera žena pa se rada pohvali, javno, da je njen mož lenuh! In malce bolj zares: od kdaj pa lahko z lenih (ali delovnih) posameznikov sklepamo na narod kot celoto? In saj res, ali kdo še resno trdi, da je Grke ugonobila lenoba? Lepo vas prosim. Ali si ne zaslužimo nečesa boljšega? Še dobro, da imamo internet.

Ko z njegovo pomočjo pobegnemo v tuje medijske prostore, se pluralnost in s tem kakovost razprav razbohoti. V njih so tokrat vehementno nastopali tudi vrhunski svetovni ekonomisti, med njimi tudi nosilci Nobelovih nagrad. In imeli smo kaj videti: popustili so jim živci, padale so hude in glasne besede.

Več lahko preberete na Ius-info.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.