Sredi poletja je pri tržaški založbi Mladika izšla nova knjiga Igorja Omerze z naslovom Karla. Udba o Dragi. Izid knjige ni naključen. Pred nami je namreč jubilejna, 50. izvedba Drage (28.–30. 8. 2015). Avtor je predstavil na svoj prepoznavni način prvih petindvajset let dogajanja v Dragi skozi prizmo arhivskih dokumentov tajne politične policije nekdanje države. Napeto, zanimivo in z dokumenti podprto branje, ki na več kot sedemsto straneh razkrije ne le zakulisje, ampak tudi vsebino vsakoletnega srečanja v Dragi: Udba je namreč zapisovala – poleg lastnih opažanj in zabeležk – tudi predavanja nastopajočih v Dragi.
Čestitke za še eno objavljeno delo! Knjiga Karla je že Vaša druga v tem letu – pred nekaj meseci je izšla knjiga Veliki in dolgi pohod Nove revije –, skupno pa že Vaša deseta. Navdiha Vam ob raziskovanju arhivov ne zmanjka …
Zaenkrat še ne. V načrtu imam že zdaj pet novih knjig. Prva izide še v tem letu, naslov: 1984 – Orwellovo leto Agopa Stepanjana. V njej pripovedujem grozljivo zgodbo o montiranem udbovsko-vojaškem procesu leta 1984 v Ljubljani.
Skupni imenovalec Vaših knjig sta raziskovanje prikritega delovanja Udbe in rekonstruiranje po večini tragičnih zgodb posameznikov, kakor se le-te izrisujejo skozi dokumente tajne politične policije nekdanje države. Kako je Udba delovala v primeru Drage?
Skupni imenovalec je širši, saj veliko uporabljam tudi partijsko, SZDL-jevsko, pravosodno in tudi medijsko dokumentacijo. Ampak Udba je v mojih knjigah najbolj „obsežno“ zastopana. V primeru Drage je odprla akcijo Karla, torej je kodirala ime za nadzor Drage. No, Drago je pokrivala tudi preko različnih obdelav (Lipa, Memorandum, Stranka itd.) in preko spremljanja mnogo predavateljev in udeležencev – Vinka Levstika (Hotelir), Ljuba Sirca (Utopist), Cirila Žebota (Peter), Alojza Rebule (Meščan in Osredkar), Borisa Pahorja (Jambor in Ljubljančan), Viktorja Blažiča (Blaž), Vinka Ošlaka (Anarhist), Franca Jeze (Separatist), Franca Miklavčiča (Privesek) itd.
Kako je Udba pokrivala Drago v organizacijskem smislu? Ste identificirali kakšnega sodelavca Udbe, ki je pokrival Drago?
Uporabljala je skoraj ves arzenal svojega „orožja“; vanj so spadali: sodelavci, prisluškovanja telefonom, mikrofoni v stenah, tajne preiskave, sledenje, snemanje predavanj, tajno fotografiranje … Identificiral sem nekaj sodelavcev, morda vsi niso bili v direktni zvezi z nadzorom Drage, npr. Hilarij Sosič (Letalec), Bogo Samsa (Samo), Rudolf Trofenik (Trubadur), Jože Bajec (Poglajen), Mirko Kapelj (Brkinc), Franček Kosovel (Srečko ali Srečo) … V glavi ne držim vseh, jih je pa še nekaj „razmetanih“ po obsežni knjigi.
Se je Udba ukvarjala samo z ljudmi, ki so na Dragi sodelovali kot predavatelji, ali tudi z organizacijo kot tako? Ste zasledili poskuse onemogočanja Drage?
Glavni organizatorji so bili tudi predavatelji (Marij Maver, Sergij Pahor, Sašo Martelanc). Oče Drage Jože Peterlin pa je vsako leto – do svoje smrti – imel uvodne nagovore. Seveda je Udba neprestano poskušala predhodno ugotoviti, koga organizatorji želijo povabiti na Drago. Sprva so organizatorji poskušali z režimom v matici doseči kak konsenz in privolitev režima za predavatelje iz matice. Toda ker je šla Draga svojo pot, ji je režim odrekel sodelovanje, in vsakdo, kdor je takrat upal priti predavat iz matice, je tvegal šikaniranje doma. Zato so organizatorji začeli (neuspešno) skrivati imena predavateljev, in ko jih je Udba (vedno) ugotovila, je bila v Sloveniji sprožena akcija preprečitve. Na primer leta 1975 je bil vabljen pomemben tigrovec iz Ljubljane Albert Rejec. K njemu je prišel dr. Janko Jeri (tudi drugače zaupnik Udbe) in ga opozoril, naj ne gre na Drago. V 80. letih pa režim ni bil več sposoben preprečiti predavanj oporečnikov iz matice. Seveda pa Udba ni mogla preprečiti prihodov predavateljev na Drago iz zamejstva in zdomstva in tudi Drage ni mogla v celoti onemogočiti.
Knjigo ste razdelili v tri poglavja.
Knjiga vsebinsko opisuje Karlo po kronološkem zaporedju. Zato sem knjigo razdelil na prvih pet let (od 1966 do 1970), na svinčeno desetletje (od 1971 do 1980) in na zadnjih deset let (od 1981 do 1990). Od takrat seveda ni več Karle, odšla je v temačno udbovsko zgodovino, no, Draga je obstala in njeni svobodni mikrofoni še zvenijo. Moja knjiga pač obuja, razkriva in pojasnjuje to 25-letno mračno Dragino obdobje udbovskega nadzora. Ampak za procese demokratizacije in osamosvojitve Slovenije so bila to seveda „svetla“ in ne „mračna“ leta.
Katere so ključne vsebine, ki jih je v letih delovanja odpirala Draga in na katere je bila Udba še posebej pozorna?
Udba je verjetno – tega zaradi obsežnega uničenja njenega arhiva ne morem v celoti dokumentirati – delala obsežne povzetke vseh „Karlinih“ predavanj (veliko tega je prvič objavljenega v knjigi) in včasih že čez en teden vodilnim komunistom posredovala pretipkane posnetke nekaterih (celotnih) predavanj (npr. Bučarja, Perka, Blažiča, itd.). Iz tega bi lahko sklepali, da so bili udbovci in njihovi politični šefi zainteresirani za vse teme, ki so se odpirale na Dragah. In katere so bile te teme? V svobodnem dialogu med drugače mislečimi udeleženci iz zamejstva, zdomstva in matice se je razpravljalo o pluralizmu, nacionalnem vprašanju, krščanstvu, marksizmu, liberalizmu, medvojnih dogajanjih, povojnih pobojih, spravi, politični emigraciji, zamejstvu, zdomstvu, o razmerah v tlačeni matični domovini, skratka, o pomembnih stvareh, o katerih Slovencem (in drugim državljanom) na ozemlju socialistične Jugoslaviji takrat ni bilo mogoče javno diskutirati.
V imenskem kazalu na koncu knjige navajate nekaj sto imen z Drago povezanih oseb. Kdo so posamezniki, ki so dali Dragi največji pečat v organizacijskem in vsebinskem smislu?
Prvih deset let, od 1966 do 1975, je bil glavni vodja Dragine svobodne „parade“ profesor Jože Peterlin. Po njegovi smrti so Drago organizirali (in jo tudi še dandanes) predvsem Sergij Pahor, Marij Maver in Saša Martelanc. Pri tem so tej – za Udbo ultra-klerikalni – trojki pomagali naslednji zamejci: Martin Jevnikar, Bogo Senčar, Dušan Černe, Marijan Bajc, Marcel Petkovšek, Julka Štrancar in še prav posebej Alojz Rebula. Iz zadnjega obdobja je potrebno (že navedenim) dodati vsaj še naslednja imena: Emidij in Lučka Susič, Martin Brecelj, Ivo Jevnikar in Tomaž Simčič. Boris Pahor je bil pomemben predavatelj in razpravljavec na Karli, a organizacijsko pri Dragi ni sodeloval. V vsebinskem smislu je verjetno najpomembnejši Alojz Rebula, čeprav je težko delati vrstni red, saj je na Karli v 25 letih nastopilo nič koliko odličnih predavateljev. Velik pečat je, kljub prezgodnji smrti, pustil npr. Franček Križnik.
V čem vidite Vi pomen Drage? Se Vam zdi, da je Draga izpolnila svoje poslanstvo oziroma v kakšni smeri naj bi se razvijala v prihodnje?
Študijski dnevi Draga so bili v času socializma v matici pomembna svobodna tribuna, nekakšen demokratični „svetovni“ slovenski parlament (zdomstvo, zamejstvo, matica), katerega ideje, razmišljanja in predlogi so kljub različnim blokadam režima pronicali in vplivali na stanje v matici. Draga je zame pomemben gradnik demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Osebno bi si želel, da bi danes in jutri Draga odprla razpravo o tem, kam naj gre Slovenija, in predvsem naj bi si Slovenci odkrito in argumentirano izmenjali razmišljanja o poskusih restavracije socializma v matični domovini.
Na letošnji jubilejni Dragi se bodo spraševali, ali je tudi Draga pripomogla k demokratizaciji Slovenije. To vprašanje ste si na koncu knjige – ob ugotovitvi, da so ideje Drage pronicale v matično Slovenijo – zastavili tudi sami. Kakšno je Vaše mnenje glede tega?
Nekaj o tem sem povedal v prejšnjem odgovoru. Mislim, da ni mogoče matematično ugotoviti vpliva Drage na demokratizacijo v matici. Ne moremo namreč zavrteti nazaj časa, iz njega izločiti Drago in nato spremljati, kako bi se vrtela zgodovina brez študijskih dni. Ampak menim, da je bil vpliv Drage in tudi drugih demokratičnih asociacij v zamejstvu pomemben za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Tu mislim, poleg Drage, še na Zaliv, Mladiko, Katoliški glas, Društvo slovenskih izobražencev, Slovensko skupnost, številne Jezove »samozaložbene« brošure, Mohorjevo družbo iz Gorice in Celovca, Celovški zvon, celovško Našo luč, Narodni svet koroških Slovencev …
Od uveljavitve novele zakona o arhivih je minilo eno leto. Kako deluje zakon v praksi? So arhivi res bolj odprti in je posledično delo vas raziskovalcev arhivov res lažje, kot je pred sprejetjem novele obljubljala vlada?
Težava je, pričakovano, v anonimizaciji, počrnjevanju posebnih vsebin, določenih z zakonom. To je zelo zamudno opravilo, npr. za 170-stranski dosje o nekem italijanskem policaju sem čakal štiri mesece, in tega zato nisem mogel vključiti v knjigo o Dragi. To bi lahko premagovali v Arhivu Slovenije – ne vem, kako je drugod po Sloveniji – z večjim številom arhivistov (konkretno na udbovskem delu Arhiva Slovenije). Toda to realno ni pričakovati.
Vaši novi projekti?
Kot rečeno na začetku pogovora – še letos knjiga 1984 – Orwellovo leto Agopa Stepanjana, v letu 2016 pa knjiga Naši pisatelji v „jedrski vojni“ in kot napenjači nacionalno-ustavnega loka ter knjigaJambor – Udba o Borisu Pahorju.
Tudi sami se boste udeležili letošnje Drage. Kaj želite sporočiti udeležencem?
Predvsem bi rad čim bolj nazorno predstavil novo knjigo, da se je morebitni bralci ne bi ustrašili začeti brati, kajti knjiga je res „monumentalna“, mislim po kvantiteti! O kvaliteti pa lahko seveda sodijo samo bralci!
Hvala za pogovor.
Sorodni Prispevki:
- S. Pahor: “Delali smo, kot bi bilo Dragi usojeno doživeti sto in več let” Misel p. Pedra Opeke, ki bo letos spremljala Študijske dni: “Resnica, izrečena z ljubeznijo, nikdar ne rani. Je pot, ki vodi k spremembi in napredku”....
- Napovedujemo: Intervju z Igorjem Omerzo ob knjižni novosti Karla in okroglo mizo o Dragi Na Dragi so v preteklih petdesetih letih nastopili najpomembnejši intelektualci in kulturniki slovenskega rodu, ki so v zadnjega pol stoletja pomembno sooblikovali miselni, kulturni, vrednostni...
- Matej Tonin: Zakon o pokopu vseh žrtev pripravljen Z Matejem Toninom, vodjo poslanske skupine Nove Slovenije, smo se pogovarjali o koaliciji pomladnih strank in morebitnem sodelovanju z drugimi strankami, o razvoju dogodkov ob...
- Zaradi primera Bratušek se je zmanjšalo zaupanje v EU V Sloveniji so strasti med ideološkimi in političnimi nasprotniki razvnete do take stopnje, da dialog med njimi ostaja zgolj želja in tiho pričakovanje za neko...
