Prihod beguncev je klic k boljšemu poznavanju razmer
Ta čas je najbolj žgoča tema vseh medijev problem beguncev, zato menim, da je potreben tudi razmislek, da bi mogli pojav bolje razumeti. Begunci so žrtve vojne, ostali so brez pogojev za življenje; kako jih bomo sprejeli, je stvar naših etičnih, človečanskih in krščanskih načel ter realnih zmožnosti države.
Vzrok za strahotno opustošenje v Iraku in Siriji je konflikt med šiiti in suniti; ne vemo, v kolikšni meri je bil povzročen umetno, iz ozadja; drugi vzrok pa je predvsem radikalizacija sunitskega islamističnega gibanja, katerega teoretični cilj je uničiti civilizacije, ki so napoti islamu. Evropa je porabila ogromne vsote denarja za pomoč beguncem, vendar ni iskala dokončne rešitve, ki bi odstranila vzroke, saj se namreč konflikt v Siriji in Iraku nadaljuje. Še ob letošnji veliki noči so sirski škofje poslali v svet dramatično pismo s prošnjo, naj pomagajo rešiti situacijo, a so njihovi pozivi naleteli na gluha ušesa.
Teroristi žrtvujejo svoje ljudi in se ne menijo za število nedolžnih žrtev, ki jih povročijo atentati ali drugi načini pobijanja. Zdi se, da gre v tem načelu iskati enega od vzrokov, ki je sprožil naval beguncev v Evropo. ISIS je že pred časom napovedoval, da bodo poslali v Evropo zadostno število beguncev, da bi tako destabilizirali Evropo in se maščevali za bombardiranje, ki ga izvajajo oborožene sile koalicije. Postavlja se vprašanje, kdo pošilja ljudi čez morje in od beguncev zahteva ogromne vsote denarja. Kam gre ta denar? Islamistično gibanje najprej želi, kakor so obljubljali, ustvariti probleme, da bi se evropske dežele ne zmogle toliko ukvarjati z vprašanjem terorizma in uničiti ISIS. Drugi cilj pa tiči v medijski vojni, namreč begunci na vratih napolnjujejo toliko medijskega prostora, da ni več aktualno govoriti o zločinih, ki jih še naprej počenjajo borci Islamske države ter druga islamistična gibanja po svetu. Cilj islamističnega gibanja ni bil samo začasen: uničiti diktature (Egipt, Libija, Irak, Sirija), pač pa predvsem uničiti sistem države kot tak, in sicer državo kot socialno tvorbo, ki ima kakršno koli, četudi le delno utemeljitev na zahodnem pravu. Država je družbeni sistem, ki temelji na določenih političnih načelih, na pravu, in zahteva minimalno spoštovanje določenih norm, tudi če bi te bile postavljene v času diktature. Pred leti je arabski politik dejal: »Nas ne zanima demokracija, pomembno je, da sistem funkcionira.« Pa je funkcioniral: pod Gadafijem, pod Sadamom, nekoliko slabše pod Asadom. Ljudje so imeli dovolj za preživetje.
Državni sistem ureja odnose med ljudmi in skupinami. Islamisti so si zadali nalogo porušiti vsakršen družbeni sistem, ki nima svojega izvora v salafistični interpretaciji Korana. Bati se je, da bo tu največji problem prihodnosti Evrope, kajti dialoga, kot ga pojmujemo v zahodnem svetu in je že sicer težak, z islamističnimi ideologijami ni mogoče ustvariti.
Več lahko preberete na druzina.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.