V petek, 5. septembra 1970, so se začeli in v soboto naslednjega dne končali peti študijski dnevi v Dragi. Dragina prva petletka se je tako zaokrožila in zaključila. Predavatelji, njih devet, so bili: Jože Goričar, Ciril Zlobec, Tomaž Pavšič, Emidij Susič, Maks Miklavčič, Matej Poštovan, Edvard Kocbek, Vladimir Vremec in Lev Detela.
V zamejski Mladiki, nekakšnem Draginem biltenu, je bilo o udeležbi napisano: “Najprej je treba ugotoviti, da udeležba vsako leto raste. Letošnjih študijskih dni se je udeležilo v celoti 350 izobražencev, kot so jih organizatorji zaznali – nekateri so bili navzoči prvi dan, drugi samo drugi dan. Največja udeležba je bila v nedeljo popoldne, in sicer nad 300. Vsi so z velikim zanimanjem sledili razpravam, včasih ‘s pridržanim dihom, ki je pretresel’, kakor se je izrazil eden od govornikov. Ves čas je vladalo prisrčno razpoloženje. Srečali so se ljudje, ki se več let niso videli, sklepali so prijateljstva mnogi, ki se sploh še niso poznali, morda so vedeli drug za drugega le po kakih tiskanih razpravah in literarnih izdajah. Namen, ustvariti toplo slovensko družino izobražencev, čeprav z različnimi pogledi in nazori, je bil torej dosežen. Največ udeležencev je bilo iz naše pokrajine, s Tržaške in Goriške, precej iz Slovenije. Prišlo je dosti številno zastopstvo s Koroške. Razen tega pa so se udeležili teh dni posamezni izobraženci, ki žive v raznih evropskih državah, kakor v centralni Avstriji, Švici, Nemčiji in Franciji, bili so nekateri, ki žive v Severni ali Južni Ameriki, posamezniki celo iz Afrike in od drugod. Z udeležbo moramo biti tedaj zadovoljni, vendar pričakujemo v prihodnjih letih še večji odziv, posebno iz izseljeništva.”
*
Draga v letu 1970 je bila očitno zanimiva, z udbovskega vidika, tudi zato, ker je na njej prvič in zadnjič predaval tudi Edvard Kocbek, ki je bil vohljaško najbolj spremljan prebivalec propadle slovenske socialistične republike, in to v vsem njenem 45-letnem obstoju. Zato ni nič čudnega, da so udbovski analitiki v t. i. “Informativnem preseku varnostnoindikativnejših vsebin dnevniških zapisov Edvarda Kocbeka (1970)” kar precej prostora namenili tudi reproduciranju tega, kar je Kocbek v svoj dnevnik za to leto napisal o svojih dilemah glede nastopa na Dragi.
Tako Edvard Kocbek, poročajo udbovci, 30. julija 1970, torej dober mesec dni pred Drago 70, napiše v svoj dnevnik, da ga je na študijske dneve povabil Alojz Rebula, da bi prevzel predavanje, ker “jih je Trstenjak pustil na cedilu.”
Dalje ugotavljajo tajni policaji, ko berejo ukradeni dnevniški zapis za 3. avgust 1970, da mu je “uradno povabilo za zaključno predavanje posredoval predvojni kolega na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani prof. [Martin] Jevnikar. Ob njegovem omahovanju v zvezi z odhodom na študijske dneve zasledimo v dnevniških zapisih naslednji komentar: ‘Zdaj se ne morem več obotavljati, rekel sem, da pristanem, čeprav ne vem, kako bo z mojim zdravstvenim stanjem. Spored je zelo labilen, ker ne morejo najti predavateljev (Boris Majer, Veljko Rus, dr. Rode)’”.
*
In končno, udbaško analiziranje oz. reproduciranje zasebnih Kocbekovih dnevniških razmišljanj o Dragi 70 se končuje s citatom iz dnevniškega zapisa, datiranega s 15. avgustom 1970: “Včeraj sem hotel v prvem hipu odpovedati svoje predavanje v Dragi, potem pa uvidel, da bom napravil veliko napako. Prav zdaj ne smem pokazati niti strahu niti izzivati. Le Pahorja moram pregovoriti, da za nekaj časa opusti publiciranje o pravem vzroku napada na ‘Strah in pogum’.”
Ne vem, kaj je hotel Boris Pahor takrat novega publicirati o Kocbekovih novelah Strah in pogum iz leta 1951, zaradi katerih je tovariš Edi Kardelj bojnega (a ne nazorskega) tovariša Edija Kocbeka izločil iz političnega življenja (pa tudi za deset let iz javnosti nasploh), no, na tem mestu se mi zdi bolj pomembno povedati, da so udbovci v eni izmed številnih tajnih preiskav v Kocbekovem stanovanju skrivoma preslikali Kocbekov dnevnik za leto 1970, kar je po obsegu znašalo “približno 850 strani A4 formata”, ki so bili “pisani v težko berljivem rokopisu ter dopolnjeni z izrezki iz naših in tujih časopisov ter citati v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku.” Ni bila lahka, tale udbovska rabota, saj so morali nato še vso to ogromno količino rokopisa (in ne samo za leto 1970, Kocbek je namreč pisal zapise desetletja, in to skoraj vsak dan) dešifrirati in o najpomembnejših zadevah poročati vodstvu tajne policije in komunistične partije.
Glede na predavanje Edvarda Kocbeka na Dragi 70, naslov predavanja je bil: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture, ni nič čudnega, da je takratni predsednik slovenskih komunistov France Popit prejel o tem srečanju v Dragi posebno udbovsko informacijo. Same informacije žal nisem našel, sta pa njen obstoj in dostava Popitu razvidna iz dokumenta kabineta predsednika CK ZKS, kjer neimenovani Popitov pooblaščenec v kabinet takratnega šefa Udbe Egona Conradija vrača (novembra 1970) številne udbovske informacije in med njimi tudi eno, ki nosi naslov “Študijski dnevi slovenskih izobražencev v Dragi pri Trstu – nekaj ocen in komentarjev”. Z ozirom na datum vračila lahko utemeljeno sklepamo, da gre v tem primeru za vračanje poročanja o Dragi 1970. Več o sami vsebini te informacije pa bo mogoče povedati takrat, ko ali če, se že bo ta našla v sicer (kot vemo) večinoma uničenem slovenskem udbovskem arhivskem gradivu.
Iz poglavja Prva Dragina petletka (1966–1970) v knjigi Karla. Udba o Dragi, ki jo lahko naročite na Časniku.
IGOR OMERZA
