Intervju s Tanjo Porčnik, klasično liberalko, predsednico društva Svetilnik in Visio instituta ter raziskovalko na Cato institutu v ZDA.

Ko me kdo vpraša po znanih slovenskih klasičnih liberalcih, bi ob Tanji Porčnik naštel dr. Mića Mrkaića, dr. Janeza Šušteršiča, dr. Ljuba Sirca, mag. Rada Pezdirja, brate Steinbacher, Tomaža Štiha, Roka Novaka, mag. Mateja Kovača… Zanima me tvoja zgodovina. Kako se nekdo, ki je študiral na FDV, dokoplje do klasično liberalne misli? Je padla opeka na indoktrinirano glavo?
(smeh) … Preden sem študira na Fakulteti za družbene vede, sem dodiplomski študij zaključila iz splošne ekonomije na Ekonomski poslovni fakulteti v Mariboru. Medtem ko mi je študij na EPF dal ogromno, sem na podiplomskem nivoju želela nadgradnjo svojega znanja iz drugih disciplin, ki so povezane z ekonomsko. Kot usojeno sem bila sprejeta na poletno šolo v Pragi kot edina študentka iz Slovenije tisto leto, kjer sem se med drugim prvič seznanila z mislimi in pogledi ustanovnih očetov ZDA in ustanovnimi listinami ZDA, kar me je vidno navdušilo. Po vrnitvi v Slovenijo sem iskala študij, ki bi mi omogočal širjenje obzorij v tej smeri. To je ponujal program Ameriške politologije na FDV. Ta program je bil zame zelo pozitivna izkušnja, saj sem se veliko naučila ne samo skozi predpisane obveznosti, temveč tudi zaradi moje osebne radovednosti na področju ameriške politične misli. Za konec naj dodam, da sem zagovornik klasično liberalne misli tako zaradi znanja, ki sem ga pridobila skozi študij, kot zaradi vzgoje, ki je temeljila na svobodi in odgovornosti.

Po FDV si se odpravila na Georgetown univerzo v ZDA, ki je jezuitska univerza v Washingtonu.
Georgetown je izjemna univerza. Tako v ZDA kot v svetovnem merilu prednjači na področju prava, mednarodnih odnosov in politologije. Ne preseneča, da se veliko izjemnih študentov odloči za študij na tej univerzi.

Nam lahko opišeš think tanke, s katerimi sodeluješ oziroma si sodelovala: Atlas, Cato, Fraser? Kakšni so njihovi cilji, kakšno je njihovo delo?
Te organizacije se morda na daleč zdijo podobne, vendar so zelo različne. Atlas je fundacija, nethink tank, ki think tankom po celem svetu pomaga pri boj učinkovitem delovanju in bolj profesionalnih produktih. Cato iz ZDA in Fraser iz Kanade sta med svetovno najbolj priznanimi think tanki javnih politik. Med njih se tudi uvrščajo Brookings Institutuion, American Enterprise Institute, Council on Foreign Relations, Heritage fundacija in Center for Strategic and International Studies, vsi iz ZDA.

Ali so vsi ti think tanki klasično liberalni?
Ne. Cato in Fraser sta, medtem ko sta na primer Heritage in AEI konzervativna, Brookings pa je progresiven.

Jih je Hayek večino generiral?
Kolikor je meni poznano Friedrich Hayek ni sodeloval pri zagonu nobenega od omenjenih think tankov. Se pa je kot intelektualec odzval na javne razprave, ki so jih ti think tanki organizirali. Po drugi strani pa je prav tako zelo poznan Milton Friedman, ki je bil zelo blizu ustanoviteljem tako Cato instituta kot Fraser instituta. Ludwig Mises in Ayn Rand sta bila blizu ustanoviteljem Foundation for Economic Education. Velikokrat se zmotno meni, da sta ona dva ustanovila danes zelo poznana Mises institut ali Ayn Rand institut. Oba omenjena instituta sta vzklila leta po smrti obeh mislecev.

Nam lahko razložiš o indeksih za merjenje ekonomske svobode, ki sta sestavljena iz kazalcev? Kateri so pomembni? Kje je po kazalcih Slovenija?
Ekonomsko svobodo na globalni ravni merita dva široko prepoznavna indeksa. Prvi nastaja v sodelovanju med Fraser institutom in globalno mrežo več kot 150 think tankov po celem svetu.Drugega pa pripravljata Heritage institut in Wall Street Journal. Oba indeksa sta prosto dostopna in izzideta vsako leto. Obstajata pa dve vidni razliki med indeksom. Prva je ta, da ima Fraserjev indeks veliko daljšo kilometrino, saj obstaja že 40 let in je zato tudi veliko bolj priljubljen pri akademikih. Druga razlika pa je v metodologiji, kjer med drugim Heritage zanemari ekonomsko (ne)svobodo na trgu dela, kar se posledično zelo vidno odraža ravno na primeru Slovenije, ki na Heritagevem indeksu zaseda veliko višje mesto kot na Fraserjevem.

Pomanjkanje ekonomske svobode v Sloveniji je razvidno v Fraserjevem indeksu, kjer Slovenija zaseda porazno 111. mesto od 157. držav, ki si ga deli s Kitajsko in Nigerijo. Slovenije je od leta 2010 padla za kar 50 mest in se nahaja na točki, ko lepotni popravki niso zadostni za dolgoročno gospodarsko rast in povečanje blaginje državljanov. Vlada je tista, ki mora zagristi v nujno potrebne strukturne reforme tako s krčenjem razbohotene, neučinkovite in netransparentne države kot z odpravo administrativnih ovir poslovanja državljanov in gospodarstvenikov ter z znižanjem obdavčitve dela in liberalizacijo trga dela. Le tako bomo priča dvigu blaginje in blagostanju državljanov.

Lahko našteješ bistvene kazalce ekonomske svobode in kako se je Slovenija odrezala na njih?
Slovenija je s 111. mestom najslabše uvrščena država Evropske unije. V Evropi pa se je slabše uvrstila le še Ukrajina, ki zaseda 124. mesto. Slovenija je letos prejela oceno 6,44 od 10 možnih točk (ocene so od 1 do 10, kjer višja vrednost pomeni višjo stopnjo ekonomske svobode). Sestava te ocene pokaže, kako se je Slovenija odrezala po posameznih področjih: obseg (para)države: 4,4 (147. mesto); pravni sistem in lastninske pravice: 6,0 (55. mesto); trdnost valute: 8,4 (77. mesto); svoboda mednarodne trgovine: 7,3 (78. mesto) in predpisi (regulativa): 6,1 (141. mesto).

Kakšno je tvoje vsakdanje profesionalno delo, zadolžitve, odgovornosti?
Sodelujem s številnimi inštituti, organizacijami in posamezniki na različne načine. Pri določenih sem raziskovalka, kar pomeni, da sem zadolžena za oblikovanje študij javnih politik, policy poročil in predlogov. Z drugimi sodelujem kot svetovalec za javne politike in mednarodne odnose. V Sloveniji pa vodim društvo Svetilnik in Visio institut, vendar če bo šlo po planu, bom vodenje Svetilnika zelo kmalu prepustila naslednici ali nasledniku, za katera sem prepričana, da bosta društvo zelo uspešno vodila tudi v prihodnje.

Kakšen je pomen društva Svetilnika, kakšni so njegovi cilji? Zakaj je letos nastal Visio institut?
Cilj Svetilnika je promocija svobode oz. osvetljevanje Slovenije z idejami svobode. S tem namenom prirejamo dogodke, pišemo članke, izdajamo publikacije, se pojavljamo v javnosti. Slovencem skušamo predstaviti ideje, ki niso tako pogosto slišane v Sloveniji. Svetilnikovi raziskovalni projekti in dejavnosti, ki so z leti postajale številčnejše in javno prepoznavnejše, so v začetku tega leta prešle na novo nastali Visio institut, ki je samostojen in neodvisen možganski trust oziroma think tank javnih politik. Poslanstvo Visio instituta je oblikovanje in promoviranje javnih politik in institucij, ki vodijo v odprto, svobodno, razvito in pravično Slovenijo. V ta namen Visio pripravlja analize in raziskave na javnopolitičnih področjih. Ideje in predlogi javnih politik, ki so zajeti v Visio publikacijah, so javnosti predstavljeni na javnih dogodkih in s pojavljanjem njenih sodelavce v medijih.

Vsako leto organizirate Free Market Road Show (FMRS). Nam ga lahko, prosim, predstaviš?
Že pet let zapored v Sloveniji organiziramo ta edinstven mednarodni profesionalni dogodek. Glavni organizator je Austrian Economics Center iz Dunaja, ki sodeluje z mrežo lokalnih organizacij iz Evrope in ZDA. Namen FMRS je pripeljati mednarodne strokovnjake, ki imajo široko znanje in številne izkušnje, da jih delijo z javnostjo na “road show” postojankah po celotni Evropi, ki drugače ne bi dobila priložnosti, da jih sliši. Letos, na primer, se je v obdobju le dveh mesecev FMRS ustavil v petdesetih evropskih mestih.

Politični poskusi nekaterih klasičnih liberalcev so že 25 let neuspešni. Zakaj?
Moj cilj nikoli ni bila politika. Kot zunanji opazovalec bi pa rekla, da je kar nekaj razlogov, zakaj vsaj v Slovebiji nikoli nismo imeli politične stranke, ki bi navdih zajemala v klasično liberalni misli. Naštela bom le nekaj razlogov, ne nujno v vrstnem redu po pomembnosti. Prvi je ta, da si klasični liberalci prej prizadevajo za zmanjševanje državnega aparata kot za povečevanje le-tega, s tem da sami sebe postavijo tja. Drugi je ta, da so klasični liberalci v svojem bistvu skeptični do oblasti in zato ne želijo biti del nje, saj ljudje na oblasti velikokrat premami moč položaja, ki so ga zasedli in tako pozabijo, da so v službi ljudi in ne v službi lastnih interesov. Tretji je ta, da klasični liberalci uživajo v iskanju še tako majhnih razlik med njimi samimi in drugimi ter se tako z največjo zagnanostjo podajo v prerekanje o teh razlikah, tudi takih, ki so le eno mišjo dlako velike, namesto da bi stopili skupaj in dosegli skupno zmago. Četrti je ta, da klasični liberalci velikokrat pozabijo, kako se pogovarjati s tistimi, ki nimajo enakih pogledov na svet kot oni sami, kar nemudoma odvrne druge, da jih poslušajo, jim sledijo, se zmenijo za njih ali z njimi sodelujejo.

Kako vidiš slovensko družbo?
Zaprto samo vase, nesamozavestno, z izgubljenimi priložnostmi vsak dan, … Zelo si želim, da bi se plošča obrnila. Za to bo v prvi vrsti potrebna kritična masa ljudi, ki se bo  zavedala svetlejše plati in bo tudi stopila skupaj, da jo doseže. Obenem je bistvenega pomena, da se preide iz sanjarjenja, da vsak vse ve, v pristop, da ima vsak posameznik določene kvalitete, znanje, izkušnje in veščine, ki predstavljajo, če jih združiš,  silo za spremembe. Dokler se to ne bo cenilo, smo usojeni na stopicanje na mestu.

Kako narediti preboj družbe? Kaj so vzroki, da so Slovenci tako pasivni oz. da izgubljajo energijo v nesmiselnih, izčrpajočih in  bojih brez rezultatov?
V Sloveniji prevladuje negativna selekcija, pa če si to priznamo ali ne. Začeti moramo nagrajevati ljudi za njihovo delo, znanje in poštenost. Obenem pa prednost dati ljudem, ki želijo graditi in ne rušiti. V Sloveniji se veliko govori, a zelo malo naredi. Veliko se kritizira, zelo malo spreminja na bolje.

Katerega liberalnega avtorja si brala, kdo te je navdušil?
Težko bi se spomnila enega, ki me ni navdušil. Od ustanovnih očetov Amerike (Thomas Jefferson, Alexander Hamilton, John Jay, James Madison in George Washington) preko John Locka, Adama Smitha, Davida Ricarda, Frédéric Bastiata in Herbert Spencerja do Ludwiga Misesa, Friedrich Hayeka, Milton Friedmana, Ayn Rand, Gordona Tullocka in Jamesa Buchanana.

Zakaj ima svoboda glavno vlogo ravno na polju gospodarstva, ekonomije?
Svoboda ima največjo vlogo v posameznikovem življenju, ko je le-ta v odnosih z ostalimi posamezniki. Iz česar izhaja tudi gospodarstvo oziroma ekonomsko udejstvovanje posameznikov in njihove interakcije.

Kakšno rešitev vidiš za slovensko šolstvo?
Slovensko šolstvo izgublja na zahtevnosti. Obenem učenci in študentje v povprečju prejemajo previsoke ocene. Velik del krivde pri tem nosijo starši, ki od učiteljev zahtevajo odlične ocene, pa če to pride z znanjem ali ne njihovega otroka. Zavedati se moramo tudi, da so mladi opazili, da v naši družbi velja pravilo nepotizma in ne meritokracije in posledično ne vidijo pomena v učenju in pridobivanju izkušenj. Vse sile uperjajo v mreženje in ne v pridobivanje znanja in izkušenj. Tisti, ki dajo na slednje, pa slej kot prej odidejo v tujino. Na srečo jim ni potrebno iti daleč, saj že čez mejo, v Avstriji, veljajo popolnoma drugačna družbena pravila.

Še zadnje vprašanje od kolega, ki se čuti ogroženega od klasičnega liberalizma: v Sloveniji delavci pri privatnikih delajo veliko, v javni upravi bore malo. Zakaj so privatniki tako egoistični, da slabo plačajo delavce?
O tem bi lahko govorila ure. Da ne bom predolga, bom poskusila odgovoriti v nekaj stavkih. Ko te nekdo plačuje iz svojega žepa oziroma svojega podjetja, mu je še kako v interesu, da te plača toliko, kolikor si za to osebo oziroma podjetje prispeval. V ekonomski terminologi se temu reče dodana vrednost zaposlenega. V javnem sektorju se princip dodane vrednosti zamegli, če ne celo izgubi, kar je na žalost vseh tistih, ki nas skrbijo nekontrolirani izdatki javnega sektorja, katere morajo na koncu dneva poravnati vsi davkoplačevalci Slovenije. V javnem sektorju se plačuje zaposlenege glede na položaj, veze, stalež in druge kriterije, ki ne nujno predstavljajo dodano vrednost zaposlenega. Ker je obenem vzpostavljena uravnilovka, bosta dva enako plačana zaposlena na enakem delovnem mestu ustvarila dve popolnoma drugačni dodani vrednosti, na primer en le 30% za kar je plačan, drugi pa morda tudi 130%. Da ne bom predolga, za nizke prejemke v privatnem sektorju največkrat ni kriv delodajalec, saj ta plača glede na dodano vrednost. Da bo neto prihodek delavca v privatnem sektorju višji, pa se je ravno potrebno vrniti na nekontrolirane izdatke javnega sektorja, ki za sabo potegnejo previsoke davke na delo. Posredno pa prevelik delež javnega sektorja v primerjavi z zasebnim duši gospodarstvo, kar pomeni, da se to ne razvija, kar bi se med drugim odražalo v večji dodani vrednoti zaposlenih, to bi pa pomenilo višje dohodke zaposlenih tako v privatnem sektorju kot tudi posledično v javni upravi.

Najlepša hvala za pogovor.

ROBERT ŠIFRER