Slovenci se nenehno vračamo v čas revolucije in nikakor ne moremo preboleti tega traumatičenga časa. Ta nas razdvaja, saj želi spremenit značaj naroda. Ali ga lahko spremeni, ali ne je razvidno danes, ko je rezultat tega razdvojenost, razklanost in delna paraliziranost. Slovenci smo v svoji nedavni zgdovini, ki se je odvijala v prejšnjem stoletju doživela dva huda poraza. Prvi poraz smo doživeli po prvi svetovni vojni, ko smo izgubili približno polovico nacionalnega ozemkja. Bili smo med največjimi poraženci . Nismo pa izgubli ozemlja in velik del naroda, izgubili sm svoje krernine, svojo identiteto. Po velikem porazu so nam začelip pisati zgdovino zmagovalci, torej Srbi, ki pa so z vojno ogromno pridobili. Dobili so Jugoslavijo, mali imperij. Kot poraženci smo se vdali v usodo in celo slavili poraz. Prišla je druga svetovna vojan in doživeli smo še en poraz. Zmagovalci te vojne v Sloveniji so bili komunsti. Tem slovenstvo, Slovenija in Slovenci niso mar. Komunisti so internacionalisti. Že med vojno se niso borili za Slovenijo ampak za sovjetsko republiko. Če smo po prvi svetovni vojni izgubili velik del nacionalnega ozemlja in velik del narodnega telesa, smo po drugi vojni izgubili nacionalni značaj. Zmagovalci druge svetovne vojne nam pišejo novo zgodovina, ki tudi ni naša, ni slovenska. Narod brez zgodovine pa je kot drevo brez korenin. Drevo brez korenin odmre, narod brez zgodovine tudi. Sicer velja zmotno preričanje, da je za narod najbstvenejša značilnost jezik. To ni res, to ne drži. Poglejmo si samo koliko narodov govori isti jezik, pa se kljub temu razlikujejo med seboj. Ali ni razlika med Avstrijci in Namci? Pa govorijo isti jezik, sta pa to dva popolnma različna naroda. Pa Švicarji, Govorijo štiri jezke pa so kljub temu narod. Slovenci smo ohranili del ozemlja in ohranili smo jezik, izgubili pa svojo identiteto. Popolnoma je sicer še nismo izgzbili, jo pa pospešeno izgubljamo in postajamo nekaj, kar ni več narod. Navzen se to vidi tako, da brez kakršne koli vesti mladina zapuščajo domovino, lastno državo, ki smo si jo tako srčno žeželi, sedaj, ko jo imamo pa nam je postala mačeha. Ni več naša, ker ne odraža narodne biti. Prav to pa je posledica tega, ker nimamo svoje zgodovine. Delno je srbska, delno komunisična, ni pa naša slovenska in zato nimamo korenin, zato jo mladi zapuščajo, ostajajo pa le razbojniki, ki jo plenijo, uničujejo in dopuščajo, da vdirajo v njo tujci in jo potujčujejo. Še več, ponarodeli čevapčiči se umikajo kebabu..