Žametna revolucija, ki ji je bila pred tremi desetletji priča tedanja Češkoslovaška, je prinesla padec komunističnega režima, ki je bil na oblasti 41 let, in ponovno uvedbo demokracije. Sledila je ločitev Češkoslovaške na dve novi državi, Češko in Slovaško, ki sta nato postali članici EU in Nata.
Zlom komunističnega režima je prinesel konec planskega gospodarstva, začetek privatizacije družbene lastnine ter uvedbo tržnega gospodarstva
Dogodki novembra in decembra 1989 so poimenovanje žametna revolucija dobili, ker je do preobrata prišlo po mirni poti. Začelo se je sicer s študentskimi protesti z več sto ranjenimi.

Žametna revolucija (sametova revoluce po češko ali nežna revolucia, kot so prelomne dogodke poimenovani v slovaškem jeziku) se je začela sredi novembra 1989 s protesti študentov in čeških oporečnikov tako v Bratislavi kot Pragi, ki so se nato razširili po vsej državi. 

V Pragi so študenti prvo zborovanje 17. novembra pri oblasteh uradno prijavili kot zborovanje v spomin na študenta Jana Opletala, ki je bil 50 let pred tem ustreljen med protinacističnimi protesti. Pozivu je presenetljivo sledilo najmanj 15.000 prebivalcev Prage.

Ko se je množica podala proti središču mesta, so protestnike obkolile policijske enote in jih napadle s palicami. Ranjenih je bilo najmanj 600 ljudi, večinoma mladih. Študenti so nato še isti konec tedna zasedli stavbo univerze in zahtevali pojasnilo.

Dogodki so odmevali po vsej državi in ljudje iz vseh družbenih slojev so izražali solidarnost s študenti. Le nekaj dni kasneje, 22. novembra, sta se v javnosti po dveh desetletjih pojavila simbola praške pomladi, Aleksander Dubček in Marta Kubišova. Dubček se je v 60. letih zavzemal za socializem po meri človeka, a so ga leta 1969 odstavili s položaja generalnega sekretarja češkoslovaške komunistične partije in kasneje izključili tudi iz stranke. Pevka Kubišova je s pesmijo Molitev za Marto v času praške pomladi leta 1968 veljala za simbol narodnega odpora proti posredovanju sil Varšavskega pakta na Češkoslovaškem.

Havla izvolili za predsednika Češkoslovaške, iz ustave črtali vodilno vlogo komunistične stranke

Dva dni kasneje je pisatelj in oporečnik Vaclav Havel, ki je v čeških komunističnih zaporih presedel več kot pet let, skupaj z Dubčkom zahteval odstop vodstva češkoslovaške komunistične stranke na čelu s tedanjem generalnim sekretarjem Milošem Jakešem, kar se je uresničilo še isti dan. Takratni predsednik države Gustav Husak je poskušal umiriti razmere v državi in je med drugim 25. novembra razglasil amnestijo za nekatere politične zapornike.

27. novembra so po vsej državi pripravili splošno stavko, v kateri je sodelovala večina prebivalcev, vključno s študenti. Zaradi razmer doma in prelomnih dogodkov v drugih državah Varšavskega pakta, kot sta padec Berlinskega zidu in odstop komunistov na Poljskem, se je tedanja češkoslovaška komunistična vlada 28. novembra začela pogajati o predaji oblasti z demokratskim Državljanskim forumom, ki ga je vodil Havel.

Le dan kasneje so Havla v parlamentu izvolili za predsednika Češkoslovaške ter iz ustave črtali vodilno vlogo komunistične stranke. Na Češkoslovaškem so nato 10. decembra 1989 imenovali prvo vlado po letu 1948, v kateri niso prevladovali komunisti. Premier je postal Marian Čalfa; ena od ključnih oseb, ki so zaslužne za miren prehod iz komunističnega režima v demokracijo na Češkoslovaškem.

Naslednje leto, junija 1990, so na Češkoslovaškem pripravili prve demokratične volitve po letu 1946. Najbolj uspešen je bil Havlov Državljanski forum.

Komunisti so kljub vsemu zasedli drugo mesto, Javnost proti nasilju, ki je bila slovaška različica Državljanskega foruma, pa tretje.

Dve leti kasneje so na Češkoslovaškem sklenili dogovor o mirni ločitvi države na dela; Češka in Slovaška sta 1. januarja 1993 formalno postali samostojni državi. Prvi predsednik demokratične Češke je postal Havel, Slovaške pa Vladimir Mečiar.

The post Žametna revolucija: kako so Čehi in Slovaki strmoglavili komunistični režim appeared first on Časnik.