Osrednja državna proslava ob letošnjem dnevu upora je bila na Mali gori nad Ribnico, kjer je 13. maja 1941 prišlo do spopada med tremi pripadniki organizacije TIGR in italijansko karabinjersko patruljo. Danilo Zelen, vojaški vodja te organizacije, je bil ubit, Ferda Kravanjo je patrulja hudo ranjenega ujela, Anton Majnik pa jim je zvezan ušel.

Boj na Mali gori je bil prvi oborožen spopad z okupatorjem v Sloveniji

Proslave so se udeležili le častni gostje, med njimi tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša. Zbrane je najprej nagovoril župan občine Ribnica Samo Pogorelc, ki je v skladu z aktualnim dogajanjem poudaril, da pandemijo lahko premagamo le skupaj, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik Vlade RS in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Osrednja državna proslava z dvema govornikoma: županom občine Ribnica Samom Pogorelcem in  podpredsednikom Vlade RS Zdravkom Počivalškom

Kulturni spored je bil sestavljen iz koračnic in za sestav prirejenih skladb slovenskih avtorjev, ki jih je zaigral Policijski pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Nejca Bečana, na začetku pa je tudi intoniral slovensko in evropsko himno. Dramski igralci Kondi Pižorn, Roman Končar in Aleš Valič so interpretirali domoljubne pesmi: Gloso Lojzeta Grozdeta, Kmetovo pesem Karla Destovnika – Kajuha in Zasuta usta Franceta Balantiča, nastopile pa so tudi tri glasbenice. Ana Plahutnik je ob spremljavi citrarke Janje Brlec zapela pesem Slovenski zvonovi, ki jo je na besedilo Ivana Sivca uglasbil Franci Lipičnik, Simona Černetič Aynee pa prav za konec lastno pesem Spomladi, ki je polna optimizma.

Prireditev je povezovala radijska voditeljica Lucija Grm, ki je v veznem besedilu izpostavila vrednoto upora, ki v sebi skriva up. Uporniki med drugo svetovno vojno so imeli najprej poštene namene, pozneje pa se jim je pridružila ideologija, ki je narod peljala v dejanja, ki so narodu škodovala. Navzoči so na njeno povabilo z minuto molka počastili spomin na vse, ki so jih med vojno ubili tuji ali domači agresorji. Petdeset let po drugi svetovni vojni se je moral slovenski narod znova upreti. V pripoved o sedanjosti je vpletla poziv k enotnosti in spoštovanju različnosti. Končala pa je z besedami: »Bodimo ponosni nase. Bodimo skupaj bolj ponosni nase, ker imamo na kaj biti ponosni.«

Ko je predsednik vlade položil venec k spomeniku tigrovcem, je trobentač policijskega orkestra zaigral skladbo Benjamina Ipavca Bodi zdrava, domovina, po tem dejanju pa je gardna enota Slovenske vojske zapustila prizorišče proslave.

Zakaj toliko besed o sporedu in poteku proslave?

Preprosto zato, ker je bila osrednja državna proslava na Mali gori ena redkih združevalnih proslav, saj so na njej sodelovali ljudje različnih nazorov, vendar taki, ki drug drugemu priznavajo pravico do tega. V kulturnem sporedu so bile interpretirane pesmi treh pesnikov, rojenih v letih 1921, 1922 in 1923, ki so bili ubiti med vojno: Lojze Grozde kot civilist izključno zaradi sovraštva do vere in Cerkve, Kajuh je bil ubit po pomoti, Balantič pa je padel, pravzaprav zgorel kot domobranec. Velik dosežek je, da so bile pesmi teh treh interpretirane na isti prireditvi, saj so bili vsak po svoje uporniki (VEČ)