Sv. Pavel zelo posrečeno pravi: »Jezus Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari. … On je začetek, prvorojenec med mrtvimi.«

In še dodaja: »Bog je namreč hotel, da se v njem, v Kristusu, naseli vsa polnost in da je po njem spravil s seboj vse stvarstvo.« A ne le stvarstvo, zato sv. Pavel zaključi: »Zdaj pa vas je Bog spravil s seboj po njegovem telesu iz mesa, prek smrti, da bi vas privedel pred svoje obličje svete in brezgrajne« (prim. Kol 1).

Osnovne prvine naše vere sorazmerno dobro poznamo, slabše pa jih razumemo. Nemara tudi zato, ker v marsikaj, kar v cerkvi slišimo, ne drezamo, marveč preprosto sprejmemo. S tem seveda ni nič narobe, a je prav, da najbolj samoumevne resnice naše vere vsaj kdaj vzamemo v premislek.

 
Med najbolj pogoste vsebine oznanjevanja spada tudi ta, zlasti sedaj v velikonočnem času, da je Jezus Kristus vzel nase breme naših grehov. 

Križ, ki ga je nesel na Kalvarijo, ne simbolizira le uničujočih posledic zla in naših grehov, nakopičenih v padlem svetu, pač pa je Kristusov križ povzetek vsega zla, odkar svet obstaja.

Njegov križ je torej več kot simbol, je nekakšna singularna točka, v kateri skupaj vzdihujeta človek in stvarstvo, zato je neskončno težak. Človek in z njim ves univerzum skupaj čakata na prenovo od znotraj, ko bosta z drugim Kristusovim prihodom po Svetem Duhu dokončno prenovljena nebo in zemlja (več)