Sporočilo, ki so ga Islandci posredovali Grkom (in svetu):
Youtube video s katerim Islandci sporočajo kako so uspeli.
Naša borba je trajala pol leta, zavzemali smo se za ljudsko ustavo in pravni sistem, ki kaznuje odgovorne in ne ljudi.
Tudi pri nas smo imeli težave s skrajneži, ki se radi borijo
s kamenjem in napadajo policiste. Oblekli smo se v ORANŽNO, in ko so skrajneži napadli policiste, smo se pred policiste postavili vsi, ki smo se oblekli oranžno. Naredili živi zid in na ta način pokazali, da naš poteka s srci, razumom in po pameti. Tako smo pokazali vladi in svetu, da mislimo resno, da vztrajamo, vendar pa se za svoje cilje ne borimo za nasiljem.Po pole leta smo dosegli željene cilje; novo ustavo, ki jo pišejo in tudi v prihodnje dopolnjuje ljudstvo (direktna demokracija), v zapor smo poslali pokvarjene bankirje in politike, ki so z njimi sodelovali. Danes imamo zato spet stabilno ekonomijo in ljudje smo se skupaj pobrali iz najhujšega bankrota v moderni zgodovini čl
Moj "ljubezenski" odnos z deželo na sončni strani Alp
Rojen sem l. 1982 v Ljubljani. Oče po poklicu kovinar takrat redno zaposlen pri IMP v Črnučah, LJ. Mati, nekv. delavka, takrat zaposlena v YU Železnicah kot čistilka.
Stari oče po mamini strani je bil lastnik spodnjega stanovanja v hiši v Novih Jaršah, Ljubljana, ki je bila takorekoč moja rojstna hiša. L. 1987 pa smo dobili stanovanjsko pravico v takrat "družbenem stanovanju", če se ne motim (podobno neprofitnim danes) v Novih Fužinah v Ljubljani.
Do l. 1989 je bilo naše življenje dokaj normalno z izjemo disfunkiconalnih odnosov (nasilje in z moje strani žal nikoli prijavljena in obravnavana spolna zloraba) znotraj družine in pristopa k vzgoji. Tega leta je oče izgubil zaposlitev kot tehnološki višek in ostal od takrat brezposeln. Kljub aktivnemu iskanju zaposlitve, pri iskanju le te ni imel nič sreče. Nato pa je l. 1991 zaposlitev izgubila še mama in postali smo socialni problem. V tem obdobju sem tudi začel obiskovati OŠ
Glede na to, da delam in zivim zdaj v UK lahko povem, da place so pri nas navadna zaljivka za vse ljudi, tudi mojega kova in tip dela, ki sem ga opravljal, cene pa so pri nas v primerjavi s stanardom drugod po Evropi prav nesramno visoke.
Samo za primer, moja neto placa je vsaj 3,5krat visja kot moja najvisja neto placa v Sloveniji (nekaj nad 1000€), delo pa precej manj odgovorno in zahtevno.
Cene pa so take, ce se malce znajdes lahko odpeljes domov za cel vozicek hrane na kakovostni ravni kakega Spara (da izkljucimo res poceni Hofer in Lidl) za cca. najvec £100. Spar pride pri nas v enaki meri pa NAJMANJ 150€.
To kar se gremo pri nas, da si to dovolimo, take davke (tu je najvisja davcna stopnja za delavce 25% z vsemi prispevki vred,v Sloveniji pa v povprecju ne pade pod 40%), tako suzenjstvo.
Zdravstvo je tu dejansko zastonj, povsem zastonj. Skatlica tablet proti glavobolu pa stane v trgovini celih 30 penijev!!
Sploh ni primerjav, in ce bo kdorkoli rekel, da so EU drzave draz
Kaj lahko moški (glede na narodnostne, religiozne, politične inmentalne preference) reče ženski, ko mu le-ta, s kovčkom v roki,pojasni da ga zapušča zaradi drugega:
Ateist: Ne verjamem.
Budist: Samo da si srečna.
Katolik: Jaz sem kriv.
Jud: To ti bom vrnil!
Pravoslavec: Marš u pičku materinu!
Agnostik: Zakaj nimaš obeh?
Mormon: Ena gor ali dol...
Melanholik: Počil se bom!
Kolerik: Počil te bom!
Apatik: Prav...
Pesimist: Saj sem vedel, kaj bo.
Optimist: Vzemi ključ - za vsak slučaj.
Realist: To je moj kovček...
Naivnež: Kdaj se vrneš?
Racionalist: Nimaš argumentov.
Skeptik: Si prepričana?
Romantik: Jaz te vendar ljubim!
Filozof: Zakaj prav danes?
Odvetnik: To te bo drago stalo.
Bančnik: To me bo drago stalo.
Japi: Koliko zasluži?
Liberalec: Končno svoboden!
Komunist: Dolžan sem te deliti.
Zeleni: Pojdi s kolesom.
Klerikalec: Grešila si?!
Socialdemokrat: Spoštujem tvojo odločitev.
Slovenec: Samo da ni Hrvat.
Hrvat: Samo da ni Slovenec.
Albanec: Samo da ni Srb.
Srb: Sam
