Bilo je v zelo pozni pomladi leta 2012, ko je v naš mali »kalifornijski« kraj prišla novica, da so pogovori o postavitvi obrata za predelovanje odpadnih pnevmatik v industrijski coni v Semiču, že v zaključni fazi. Investitor je moral pridobiti dovoljenje občine za nakup dela zemljišča, na katerem naj bi tovarna stala in občinski svetniki so mu na izredni seji to dovoljenje tudi dali. Med ljudmi je vrelo, časa je bilo malo.
V trenutku se nas je zbralo nekaj, zelo različnih profilov (političnih in ideoloških prepričanj), a to nas ni oviralo pri doseganju skupnih ciljev. Kmalu smo pridobili dokumentacijo, ki so jo imeli na »zaprti« seji občinskega sveta. Pridobili smo tudi nekaj druge dokumentacije, takoj smo tudi kontaktirali nekatere strokovnjake iz področja ekologije, kemije, prava in gospodarstva. Eno je postalo jasno, občinske oblasti so se zaletele brezglavo, prehitro, kupile so "mačka v žaklju." Seveda niso imeli niti veliko možnosti, saj nihče od njih ni strokovnjak, na papirju pa lahko vse zgleda lepo. šlo naj bi za vrhunsko, čisto razgradnjo, delovna mesta, razvoj in jamstvo občini v evrski obliki. vsi smo bili mnenja, da se takšna stvar ne mora sprejemati polovičarsko, v nekih vnemi, brez vključevanja (prizadete) javnosti. kasneje se je pokazalo, da smo imeli prav.
Že na prvem sestanku smo se odločili, da gremo "v boj" s pravnimi, legalnimi sredstvi, državljanska nepokorščina je bila zadnja možnost. Hoteli smo dialog, normalne odnose, dogovor, brez zaostrovanja. to je bila naša edina"strategija."
Takoj smo ustanovili civilno iniciativo (za ustanovitev niso potrebni nobeni uradni dokumenti, ustanovi jo lahko vsak), v imenu katere smo izvajali naše aktivnosti. Nikoli nismo določili vodje, vse odločitve so se sprejemale z glasovanjem.
Ena izmed prvih aktivnosti je bil sestanek pri županji občine, kjer je kmalu postalo jasno, da ona nima neke prave moči, o vsem odloča občinski svet. To smo že vedeli, ampak zdelo se nam je pomembno, da ji razložimo naš pogled in ji povemo, kaj nameravamo narediti. Prav tako smo jo zaprosili za vso dokumentacijo iz prve izredne seje.
Takoj smo tudi ustanovili skupino na Facebooku - Otroci PCB, kjer smo objavljali vse aktivnosti civilne iniciative. V hipu je skupina štela čez 500 posameznikov.
V statutu Občine Semič in v zakonodaji, ki ureja področje delovanja občin smo našli pravne podlage za izpodbijanje sklepa občinskega sveta. 78. člen statuta občine Semič pravi: "Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov."
Tudi na občinski strani niso izgubljali časa. V statutu občine prav tako piše, da se za aktivnosti glede izpodbijanja sklepov občinskega sveta "smiselno" uporabljajo iste določbe kot za občinski referendum, kar naj bi po njihovem pomenilo, da morajo biti vsi podpisi overjeni na upravni enoti, kar pa je bilo zaradi rokov in dejstva, da je Upravna enota v Črnomlju, nemogoče.
A vedeli smo, da naše delo ni bilo zastonj, podpiralo nas je ogromno ljudi in tako so očitno razmišljali tudi občinski svetniki, saj so se začeli vrstiti njihovi klici. Vse kar jih je zanimalo so bile številke, koliko ljudi nas podpira. Čeprav jim nismo povedali, so nekako izvedeli za številko. Bila je prevelika, nekaj so morali storiti, saj bi se v nasprotnem primeru lahko njihovi stolčki zamajali, pravzaprav so se kar močno majali že tako ali tako, pritisk javnosti je bil ogromen. Ukrepali so takoj, sami so sklicali še eno izredno sejo, na kateri so preklicali vse (sporne) sklepe iz prve izredne seje in izglasovali nove, takšne kot smo jih predlagali mi.
Odkrili smo nekaj zelo pomembnega, vse je mogoče doseči, moč ljudi je ogromna, samo zavzeti se moramo za nekaj vsi skupaj, združiti moči, delovati nesebično in brez lastnih, političnih interesov. potrebno je vztrajati, se boriti. To smo preizkusili na lastni koži in dejstvo je, da deluje.
Feb 03, 2014