Objavljeno Feb 17, 2014
Če bi bilo jamranje, iskanje in izpostavljanje napak, obsojanje, histerija, zavajanje, zapletanje, izogibanje, iskanje načinov kako bi, da ne bi, dovolj, bi Slovenci že davno zavladali svetu. Pa mu nismo, in mu nikoli ne bomo. Niti svojemu, malem svetu ne, temu slepemu zalivu. Kako vendar, ko pa še sami za sebe nismo sposobni skrbeti. Pa ne da bi morali biti, ravno nasprotno, ne moremo, nimamo izkušenj, nimamo znanja, samozavesti, pameti, nimamo duše. Naivni kot smo se tolažimo in kitimo s tujimi zmagami, kjer so nas s pridom izkoristili tisti z večjimi interesi. Smo odlični vojaki, "kanonfutr," a zelo slabi vodje, generali, kralji.
Vse, česar smo se naučili v zgodovini, s pridom uporabljamo tudi danes. Kompleks manjvrednosti, klečeplazenje, slepo zaupanje v "velike," pomanjkanje samozavesti, tesnoba, nezaupanje v sebe. Dobrih dvajset let je seveda premalo, da bi se te, v DNK zapečeni vzorci obrnili.
Zanimivo, kako smo po eni strani skrajno nesposobni (kot celota, družba) zdravo funkcionirati in kako hkrati sveto prepričani da znamo, zmoremo. Tukaj zija ogromna vrzel, ki se je zavedajo le redki. Vsi ostali pa tako zelo prepričani sami v sebe in svojo "plemensko" pamet, v "naše" in "vaše."
Zanimivo, kako smo po eni strani skrajno nesposobni (kot celota, družba) zdravo funkcionirati in kako hkrati sveto prepričani da znamo, zmoremo. Tukaj zija ogromna vrzel, ki se je zavedajo le redki. Vsi ostali pa tako zelo prepričani sami v sebe in svojo "plemensko" pamet, v "naše" in "vaše."
Pa tudi, če bi to vse presegli, se prerodili, ali pa zamenjali državljane, z enimi drugimi, pokončnimi, neobremenjenimi, sposobnimi. Tudi takrat bi lahko, vsaj na kratki rok (kar je tako ali tako edino, kar nas sploh zanima) naredili zelo, zelo malo, skoraj nič. Preveč smo vpeti v vse mogoče svetovne tokove in organizacije, preveč smo podrejeni. Saj smo ravno po zaslugi podrejenosti, kot narod preživeli. Kakor hitro bi se teh spon osvobodili (kar je praktično nemogoče) bi naše gospodarstvo (predvsem finančni sektor) počepnilo. Dno je, kljub temu, da nas že leta prepričujejo v nasprotno, še vesolja daleč.
Ostane nam edino še to, kar že vedno, preverjeno in zavidljivo dobro počnemo, sklonimo glave in čakamo na rešitve od zunaj, od naših večnih rešiteljev, velikih in močnih. Živel kralj, živela kraljevina!
Feb 17, 2014