Dejstvo je, da imajo ljudje prav. Težko je uspeti z lastnim delom. Na ta način si samo blagajna za durs, uspeti na tem uničenem trgu se pa tako ali tako ne da. Zakaj bi torej delal? S politiko zaničevanja podjetnika, ki ustvarja svoj posel s svojo vizijo in znanjem smo prišli do tu.

Zakaj ne znamo biti gospodarji na svojem? Dnevnik, 14. junij 2017 To je pravo vprašanje. Srečko Knafelc je namreč v Dnevniku 2. junija postavil vprašanje: »Zakaj nočemo biti gospodarji na svojem?« Problem je aktualiziral na gospodarjenju z edino slovensko naravno surovino, ki je imamo v izobilju, to je z lesom. G. Knafelc piše: »Namerno sem počakal s pisanjem komentarja o neverjetni neumnosti, ki naj bi jo Slovenci spet naredili – Dnevnik je 23. maja poročal o nameri škotskega podjetja BSW, da v Sloveniji postavi dve žagi, ki bi bili konkurenčni avstrijskim. Pa nikjer nisem zasledil nobenega komentarja, kaj šele protesta proti tej nameri. Dnevnik je tudi napisal, da ima načrt podporo slovenske vladajoče garniture.« Ni res, da bi Slovenci naredili neumnost. Državo vodi vlada, ki pa ne ovira podjetju BSW postavitve dveh žag, saj naj bi bili konkurenčni avstrijskim. V tržnem gospodarstvu lahko vsak investitor, domači ali tuji, vlaga po svoji presoji svoj kapital in znanje v nove tovarne in v delovna mesta. Vsak investitor, ki bo postavil tovarno skladno z našimi zakoni in cilji naše države, menda ima lahko »podporo vladajoče garniture«. Knafelc še pravi: »Našo največjo naravno danost izročamo v naročje tujcem.« Vendar, »izročamo« jo zato, ker je ne znamo ovrednotiti doma, in ne zato, ker »nočemo biti gospodarji na svojem«. Žal vse slovenske vlade, gospodarska stroka in lesarska branža niso prav analizirale in ovrednotile potenciala lesenih proizvodov na trgu, kar je podlaga za investicije v razvoj branže. To so očitno storili v Avstriji. Vlagali so v raziskave trga, v razvoj izdelkov in v razvoj potrebne tehnologije. Z raziskavo so ocenili tržne potrebe in investirali v visoko učinkovite tehnološke obrate, to je v žage in obrate za primarno predelavo lesa. Razvita in izbrana paleta izdelkov in tehnologija predelave zasledujeta gospodarnost, to je devetdeset- ali večodstotni izkoristek lesa od hloda do proizvoda, kar je temelj za konkurenčne cene. Na osnovi ocene potreb trga in ob upoštevanju zahtev po konkurenčnih stroških oziroma cenah proizvodov so investirali v obrate z ustrezno visoko kapaciteto predelave, 200–400.000 kubičnih metrov lesa na leto. Avstrijska lesna industrija proizvaja izdelke po konkurenčnih cenah, čeprav imajo zaposleni vsaj dvakrat višje plače. Kljub temu avstrijski kupci plačujejo les po višjih nabavnih cenah. Avstrija je zato za Kitajsko druga največja uvoznica lesa, hlodov za njeno lesno industrijo. Bogate države uporabljajo tudi tuje strokovne inštitucije, kot je dunajski inštitut za raziskave gospodarjenja, Economic Institut für Wirtschaftsforschung, ki opravlja gospodarske raziskave za območje Avstrije, Nemčije in tudi Slovaške. Ta je ugotovil, da gozdno-lesarsko gospodarstvo zaposluje samo v Avstriji 300.000 ljudi. G. Knafelc dalje pravi: »Prispevek v Dnevniku pa razkriva vso bedo naše nemoči postaviti se na svoje noge in na drugi strani vso agresivnost avstrijskih lesnih multinacionalk pri ropanju našega naravnega bogastva.« Ne vem, zakaj tako grob napad na avstrijske kupce, saj ne ropajo, temveč povsem konkurenčno kupujejo naše gozdarske proizvode, kar daje dobre rezultate lastnikom gozda. Dalje Knafelc piše: »Država ima zato (samo) enkratno priložnost, da pozove vse tiste 'sposobne' Slovence, ki so shranili 'zaslužene' denarje v davčne oaze, da investirajo v projekt slovenskega lesa in s tem dokažejo svojo pripadnost Sloveniji.« Država menda ni odvisna samo od »skritih denarjev v davčnih oazah«. Slovenci imamo legalni kapital. V bankah naj bi imeli že več kot 17 milijard evrov, od tega je devet milijard nevezanih vlog. Slovenski kapital v višini okrog 10 milijard evrov pa je bil pregnan v tujino, kjer ga z veseljem sprejemajo, saj financira naložbe in nova delovna mesta. Švicarska vlada je skupaj s stroko in ob podpori gozdarsko-lesne branže preverila, kako še povečati gospodarski doprinos švicarskega gozda in lesa. Študija je pokazala: povečati posek lesa, lepljene elemente za leseno gradnjo proizvajati industrijsko, poskusiti proizvajati vlakna iz bukev za tekstilno industrijo in povečati promocijo rabe švicarskega lesa. Ali domače znanje res daje ustrezno podporo za opredelitev ciljev in strategij pametne specializacije države, v čem smo dobri, kam vlagati, od česa bomo živeli in kdo bo imel delo? G. Knafelc pravi: »Torej politiki, do kdaj boste delovna mesta in naš naravni potencial podarjali tujcem?« Franc Mihič, Ribnica https://dnevnik.si/1042775174/mnenja/odprta-stran/zakaj-ne-znamo-biti-gospodarji-na-svojem

Kdo zatira naš razvoj? ONA, 6. Junija 2017 Slovenci smo delavni in varčni. Imamo menda vrhunske šole in znanje, nam laska in pove javna stroka in politika. Le država ne more brez kreditov. Politika je že davno obljubila rast blagostanja ne glede na rezultate. Kdaj pa konkurenčnost realne ekonomije? Ali res imamo za vse to potrebna vrhunska znanja? Kaj to potrjuje? Zajamčene plače in nizke pokojnine očitno ne! Kakšne reference iz realne ekonomije imajo naši politiki? Ali so desni politiki kaj boljši, ki bi jim Slovenci bolj zaupali svoj kapital in jim dali mandat za oblast? Težko. Slovenci bolj zaupajo levici, volijo politiko, ki še vedno opeva revolucijo in propadli socializem, a poskrbi za standard, četudi z krediti, kot je praksa. Za našo zadolženost pa so krivi EU, gnili izkoriščevalski kapitalizem in tržna ekonomija, celo zahodna civilizacija? Vse kar smo očitno sprejeli s figo v žepu. «Drugi so krivi. Le mi ne!« Častno? Fenomen pa je, da državljani ne zaupajo svoj kapital ne levi , ne desni politiki, ne podjetjem oz. menedžerjem! Slovenci imamo kapital, privarčevana sredstva. V bankah je več kot 17 milijard evrov, od tega je za kar devet milijard nevezanih vlog. Slovenski kapital, vzajemni in pokojninski skladi i.d., v višini okrog 10 milijard evrov, je bil pregnan v tujino, kjer financira naložbe in nova delovna mesta. Slovenci imamo v vzajemnih skladih samo pet odstotkov BDP kapitala, Nemci 40 odstotkov, ZDA pa celo 78 odstotkov. Državljani v ZDA očitno zaupajo svoje kapital oblasti in podjetjem oz. menedžerjem, ki potem lažje ohranjajo ter ustvarjajo delovna mesta. Naši menedžerji pa tarnajo, da jih banke nočejo kreditirati, a ne pridobivajo finančna sredstva na kapitalskem trgu. Vlada nas se je tudi zato letos že zadolžila 2,6 milijarde evrov in se bo še do konca leta. Ali cilji in strategija pametne specializacije Slovenije in njena vizija ne obetajo razvoja dežele in prave naložbe tudi za slovenski kapital? Ali jo politika sploh zadostno pozna? EU jo zahteva, saj je pogoj za sredstva za razvoj države? V knjigi »Zakaj narodi propadajo« piše: »Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali.« Kdo zatira naš razvoj? Voditelji političnih strank, ki niso osebno odgovorni volivcem. Imajo ekonomske svetovalce, ki ne dajo rezultatov z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Znanje z rezultati nima še veljave. Prednost ima oblast, ne pa rast ekonomije. Partijski proporcionalni volilni sistem jim je odlično kritje! Franc Mihič, Ribnica

Na univerzo le za dobro plačo ONA PLUS, 6. junij 2017 Za večino slovenske ekonomije, to je za javni sektor, je za nagrajevanje važna predvsem izobrazba, niso pa odločilni rezultati dela, ki jih prizna le trg in se odražajo na blagostanju vseh državljanov. Ali je to morala: »Vsi v šole in na univerze, do boste pridobili izobrazbo in tako dobili dobro službo in boljšo plačo.« Mnogi v slovenskem javnem sektorju so plačani po izobrazbi ne glede na rezultate dela, ki jih ovrednoti trg. Ti rezultati se odrazijo v uspešnosti gospodarstva in v dvigu blagostanju države, ali pa tudi ne. Mnogo je primerov, tudi v šolstvu, ko dobijo izobraženci višjo plačo zgolj za to, ker imajo višjo izobrazbo, kot je predpisana za delovno mesto. Ta višja plača le zaradi višje izobrazbe, ne glede na to, da ta višja izobrazba ni potrebna za dosego ciljev delovnega mesta, je zgolj nagrada za višjo izobrazbo, ni pa plačilo za rezultate opravljenega dela, ki so edina poštena in realna podlaga za plačilo. Torej so nekateri izobraženci nagrajevani ne glede na ustvarjalnost oziroma na rezultate dela, kar je kraja dela zaslužka drugih, predvsem zaposlenih v gospodarstvu. To je kraja že tako slabo plačanih delojemalcev, da je gospodarstvo lahko še konkurenčno. Posledica so tudi številne minimalne plače in pokojnine. »Izobrazba jamči dobro plačo ne glede na rezultate dela,« menda ni cilj brezplačnega izobraževanja oziroma vzgoje mladih in odraslih. Zabloda in prevara je, da se plačuje izobrazba tam, kjer ta ni potrebna za rezultate. Tega ne prenese nobena ekonomija. Takšna praksa omogoča zaslužke brez rezultatov, povečuje stroške in duši razvoj države, ki se zato zadolžuje za preživetje bolj, kot je potrebno. To bremeni poštene državljane in mlajše rodove. Tisti, ki so plačani po rezultatih dela, ne pa po izobrazbi, imajo pravico, da »vklopijo razum in zahtevajo račun od plačanih po izobrazbi.« Franc Mihič, Ribnica

Vredno razmisleka in ravnanja, delovanja!? Ne vem, kaj se dogaja, a meni se dogaja to, da v zadnjih treh dneh srečujem zelo zaskrbljene prijatelje in znance, glede stanja in perspektive države. Praviloma so to ljudje, starejši zaposleni ali upokojeni, vsi pa iz realnega sektorja, kjer se ustvari največ sredstev za preživetje države. V dveh dneh mi je zaposleni prijatelj pisal: Pozdravljeni! Pogosto opozarjaš, kako ne znamo porabiti lesa, našega naravnega bogastva. Slovenci se imamo za zelo priden in delaven narod. Ko pa dobro premislim, smo pridni samo takrat, ko nas nekdo drug organizira. Glede konkretne teme-domač les razmišljam, da se pravzaprav samo v Slemenah ustrezno obnašajo, saj les posekajo, pospravijo in razžagajo in prodajo. Večina pa raje proda na panju najboljšemu ponudniku, ker je to lažje, nič se ni treba matrat, namesto reinvestiranja v stroje, naprave, delavnice pa si za podrto hlodovino kupi raje avto ali kak drug priboljšek. Tudi glede kmetovanja je podobno, ljudje so izbrali lagodnejše življenje, namesto hranjenja živali v hlevu, zajčnikih, ljudje raje sprehajajo pse, gonijo bicikel itd. Razvila se je miselnost, o kateri zadnje čase veliko razmišljaš: vsi v šole in varne, zanesljive službe v javni upravi in po paroli znajdi se. Pridnost pa je za tiste bedake, ki se ne znajdejo, nobena pridnost pa jim ne pomaga, da se bi dvignili iznad podna družbe. Smo Slovenci res pridni? Po mojem smo ravno nasprotno, leni in nezainteresirani, slabo sposobni organizacije in logistike, dobri samo pri iskanju "krivin" in linij najmanjšega odpora ter izkoriščanja "manj pomembnih". Prav boli, ko se spomnim Srbov, ki smatrali, da smo dobri za delat, vse ostalo pa je za njih. Torej, naj vendar pridejo Škoti, Avstijci, Japonci, Kitajci in naj nas organizirajo, da ne bodo jemali iz Slovenije samo hlodovino, da jim ga bomo v SLO za minimalca vsaj še malo prej obdelali. Ostane nam še upanje, da bodo delovali brez domačih posrednikov in vsaj plačevali prispevke. LP,…. Pozdravljeni! Realni sektor mora postati zanimivejši od javnega. Druge rešitve ni!! Ljudje morajo videti boljši zaslužek, če se zaposlijo v realnem sektorju in tam ustvarjajo realne dobrine. Ker so zmanjšane možnosti v javnem sektorju, potencial išče perspektivo v tujini. Žal ni vrnitve nazaj v leto 92, ko je bil javni sektor za 70.000 zaposlenih lažji. Vsi ti ljudje bi lahko v minulih 25 letih marsikaj ustvarilo. Pri tem pa ni kaj dosti več zdravnikov, kot jih je bilo pred 25 leti, tudi ni veliko več otrok, da bi bilo potrebno toliko več ljudi v varstvu in šolstvu. Poljska je danes pred nami, pa smo govorili, da so 40 let za nami!? Nas bodo prehiteli tudi Srbi? Bosne se, upam še ni bati. Krediti vzdržujejo udobje! LP, ….. Pozdravljeni! Glede privatizacije smo se nekateri že davno spraševali, zakaj bi bila potrebna s podjetji, ki dobro stojijo in se razvijajo. Pa so bili očitki, da gre za komunistično miselnost. Dobra podjetja so pokradena in izrabljena, slaba propadena. Glede na očitke o komunistični miselnosti pa je treba upoštevati dejstvo, da so med drugo vojno povsem politično ustanovili VW. Samo, da je za primer kraje šla glava, in to tudi pri vrhu. Pa se vprašam, zakaj ne more država ustanoviti dobre družbe, zakaj ne more ustanoviti neko tovarno, zmožna je samo prodajati dediščino. Zato, ker jo vodi nesposobna in še pokvarjena drhal, ker Slovenci enostavno nismo sposobni vodenja. LP, …… Pozdravljen, poslal si zelo temeljna vprašanja o vzrokih stanja slovenske družbe, ki pa jih večina Slovencev tlači pod preprogo. Za uvod. Lastninjenje je predpogoj za delovanje družbe z odgovornostjo za rezultate. Pri skupni družbeni lastnini ni nikoli nihče odgovarjal zaradi zmanjšane vrednosti lastnine, ki je temelj nadaljnjega razvoja blagostanja. Večina Slovencev kar pozablja, da je SFRJ ekonomija propadla z 2.700 odstotno inflacijo in razvrednotenjem premoženja, osebnega in podjetniškega, potem pa je še z vojno razpadla. Ekonomija je na videz delovala, a na politično privilegiranih zaprtih trgih socialističnih držav in ob velikih kreditih zahoda, ZDA. Ko SFRJ ni bila več v stanju vračati niti obresti kreditov, ni dobila več novih kreditov in je ekonomsko in nato še politično propadla. Kdo bo plačal končni poračun, se še dandanes ne ve! Opevamo tedanja velika podjetja, a če bila ta podjetja res dobra, bi morala znati tekmovati na svobodnem mednarodnem trgu, a so propadla, ko so propadli politično "zaščiteni socialistični trgi, doma in pri tovariših. Primer sta tudi ribniški Riko in Inles. Nekoč sta bila ponos Ribnice, velikana, ob osamosvojitvi je RIKO takoj propadel, INLES pa se samo zmanjšuje. Nemci oz. nacisti so bili "nacionalsocialisti", zato so proizvajali ljudsko vozili, Volkswagen - VW, za svoje večvredno ljudstvo in zadeva je delovala, ker so bili redoljubni in zato učinkoviti. Zahodni zavezniki Anglo Američani so spoznali, da je nacizem tako učinkovit, da sam od sebe ne bo propadal in zato bo ogrožal svobodni svet. Zato ga je potrebno vojaško premagati za vsako ceno, tudi s pomočjo komunistične SZ. Ocenili so, da bo komunistična SZ propadla sama od sebe, predvsem zaradi korupcije, kar sedaj najbolj skrbi tudi Kitajce, ki sicer krvavo preganjajo svojo korupcijo. Veliko državljanov se sprašuje, zakaj ne more država ustanoviti dobre družbe, zakaj ne more ustanoviti neko tovarno, zmožna je samo prodajati dediščino. Vedno je povsem jasno, kar oseba, družba zna, to počne! Naša družba očitno ne zna ustanoviti dobro družbo, tovarno, zna pa prodajati dediščino in volivci jo nagradijo. "Janezek ostane Janezek, pa če ga v olju kuhaš", pravi slovenski pregovor. Nekateri se celo sprašujejo, ali je država tako slaba, zato ker jo vodi nesposobna in še pokvarjena drhal, ker Slovenci enostavno nismo sposobni vodenja? Zelo težka, a zelo aktualno vprašanje! Znano je, da le drhal sledi destruktivnim spontanim vodjem in je zato drhal....., nevarna vsem in sama sebi... Privzgojena kultura in vrednote, predvsem revolucije in ene same nezmotljive in nedotakljive partije , tudi cerkve(!), onemogočajo Slovencem zamenjati nesposobne voditelje, posvetne ali cerkvene, ki nas vodijo ne glede na rezultate, saj gre vendar za naše....,Kučane, Janše, Strese, škofe..., nedotakljive voditelje "po meri ljudi".... Krivi so vedno drugi, tuji ali domači izkoriščevalci, pokvarjenci, hudič, samo naši voditelji ne, ..... Za to poskrbijo ti voditelji v kulturi enopartijskih družbenih sistemov, -enoumja-, saj prava je lahko samo ena partija, ena cerkev, vse druge pa so zgrešene, celo sovražne, treba jih je uničiti...., šele potem pride na vrsto "graditev nove boljše družbe".... Za uničevanje političnih nasprotnikov se uporablja "znanje za uničevanje za vsako ceno", ki pa ni uporabno za graditev boljše demokratične družbe, kjer so vsi enakopravni... Ni res, da Slovenci nismo sposobni vodenja, saj drugače ne bi obstali stoletja. Strinjam pa se: Slovenija je obglavljena kura. Slovenija nima elite. Komunizem je težil, da elite izreže. Genialni primitivci iz gozda ( Marinko..) so težili, da pravo odmre. Pravo je bilo pastorka univerze. Slovenija nima vodstva, nimamo nekoga, ki bi mu sledili, nimamo nekoga, ki bi ga spoštovali. Slovenija je že dolgo obglavljena kura. Po 50 letih komunističnega sekanja, Slovenija nima pravega vodstva, ki bi ga ljudje spoštovali. Slovenija ni sposobna sprejeti nekoga, neko stranko kot vodstvo, kar je povzročil komunizem. Bistvo pravne države je, da na hiter, učinkovit, legitimen način vzpostavlja stabilnost. Problem slovenske pravne države je personalna sestava profesije in sodstva. Islandci gradijo nov zapor, ker se jim je zbudil imunski sistem- morala. Moralne norme se asimilirajo ali ne. Predvsem v tranzicijskih državah se ne ponotranjijo moralne norme. Kaj je prav in kaj ne, asimiliramo v otroštvu, zakoni nič ne pomagajo!« Mnenje sodnika v Evropskem sodišču za človekove pravice prof. dr. Boštjana M. Zupančiča v oddaji 20 let parlamentarizma na RTV SLO, TV2 26.12.2012, ob 10.10h. Vredno razmisleka in ravnanja, delovanja!? Franc Mihič, Ribnica 2017-06-15