Tako si neudeležbo na volitvah razlagajo  politiki in nekateri strokovnjaki. To je tudi razlog, da ni potrebe po spremembi volilnega sistema, ki omogoča premoč strankokracije nad voljo volivcev.

Tisti volivci, aktivni državljani, ki pričakujejo spremembe v vrstah politikov, ker niso zadovoljni z rezultati dela  stranke, predvsem pa poslanca v DZ RS, a menijo, da jim volilni sistem to ne omogoča, morajo to sporočiti aktualni politiki tako, da se aktivirajo. Gredo na volišča, kjer je njihova udeležba evidentirana,  a oddajo neveljavno, prečrtano glasovnico.

Le visoka udeležba na volitvah in veliko neveljavnih glasovnic je edino sporočilo politikom, da volivci pričakujejo spremembe volilnega sistema, da tudi njihov glas bolj odloča, kateri poslanec bo izvoljen z volivčevem preferenčnim glasom. Le tedaj bo spoštoval glas volivca, ter bo »služil« volivcem, jim bo na razpolago za reševanje njihovih problemov.

»Mi smo nezadovoljni s stanjem v družbi, a nič ne moremo. Zato ne gremo na volitve, da tako s tem sporočimo politikom svoje nezadovoljstvo z njihovim delom.« To je velika zmota!

Mnogi politiki si neudeležbo volivcev na volitvah razlagajo kot pozitivno sporočilo in oceno njihove politike.

Le udeležba na volitvah in oddaja neveljavne glasovnice, je evidentirano sporočilo našega nezadovoljstvom z rezultati dela politike in zahteva za spremembe.

Volilna abstinenca ne povzroča spremembe, saj doma menda ostajajo zadovoljni državljani, ki ne potrebujejo nobene spremembe. Nezadovoljstvo je potrebno izraziti aktivno, tudi na volišču.

Mag. Andrej Cetinski je že zapisal: »Najverjetneje je torej, da prepotrebne spremembe volilnega sistema, s katerimi bi omejili politično moč strankarskih veljakov in s tem posredno ustvarili pogoje za učinkovito upravljanje države, vsaj za zdaj ne bo. Pogoji za spremembe bodo očitno dozoreli šele po tem, ko se bo kriza tako zaostrila, da se bo narod sedanji politiki množično uprl.«

Ali je  to res edina možnost ?