Kdor želi znanje, naj študira; kdor želi modrost, naj opazuje.

Anonimno

Morala bi pisat prošnjo za zaposlitev, pa ne morem. Pojma nimam kaj napisat. Načeloma mi gre pisanje kar dobro od rok (če ti ni všeč, me ne beri!), ko pa bi rada koga impresionirala, zmrznem.

In sedaj zmrzujem. Sedim na postelji, film pogledan do polovice, še štirje se nalagajo, kadim, se potim in razmišljam kaj naj napišem da bom izvirna, drugačna, da bo, ob branju, prišlo do vau efekta. Torej, da bom vsaj na razgovor poklicana.

Kar pa verjetno ne bom, ker mi manjka diploma. Končano imam samo peto stopnjo izobrazbe in ne ustrezam kriterijem potencialne poslovne sekretarke v odvetniški pisarni. Razmišljala sem, da bi se v življenjepisu enostavno zlagala, pa mi je sestrična (kot vedno pravilno) svetovala opustitev te misli.

Kako torej v CV-ju prikriti tisto manjkajočo izobrazbo? Ne gre. Ko pišem prošnje za delovna mesta, kjer zahtevajo peto ali četrto stopnjo (ali nižjo) izobrazbe, lažem glede izkušenj, včasih tudi glede izobrazbe, če je potrebno. Nič ne pomaga. Nič.

Ojojojoj….Kako naj tem in vsem ostalim, po večini ozkogledim, delodajalcem razložim, da so izkušnje tiste, ki štejejo? Kako naj dotičnemu podjetju obrazložim in dokažem, da  sem jaz tista, ki bi najbolje opravljala takšne vrste dela, ravno zaradi lastnih delovnih izkušenj? Z mojo stopnjo izobrazbe nikakor. Ker na razgovor ne bom vabljena.

Če se ne motim, pa mislim da se ne, v svetu štejejo predvsem izkušnje. Seveda je pomembna tudi izobrazba, ampak, come on! A zaradi tega, ker mi manjka malo daljša seminarska naloga, bom pa slabše delala? Bi me vejice manj hecale, kot me že? Bi bila bolj proaktivna, samoiniciativna ipd. BS, ki se piše v prošnjah?  Ne. Vem, da če bi bila danes univ. dipl. filozof, moj intelekt ne bi bil ne večji ne manjši, vejice bi bile še vedno moja edina težava pri slovnici in še vedno bi govorila iste tuje jezike.

Mogoče bi bilo moje življenje drugačno. Posledično bi imela drugačne vrste izkušenj in mogoče, sploh ne bi bila prava oseba za takšne vrste dela.

Saj vem, sama sem kriva, ker nisem diplomirala. Bila sem lena, pa tudi, če malo iščem opravičila, moment ni bil pravi.

Ampak, vseeno…

Verjamem pa, da je zadeva še bolj kritična, kadar imaš 27 let, diplomo v žepu, službe pa od nikoder. Ker delodajalci iščejo najmanj 5 let delovnih izkušenj. Od kje hudiča, ljudje božji???

Mogoče smo pa le mi, falirani študentje, pravi naslov za vas. Imamo izobrazbo, res da ne uradno, imamo izkušnje, ravno prav smo stari-porodniške so že bile ali pa jih sploh nikoli ni bilo in ne bo, imamo čas, voljo, zagnanost in smo delovni. Ker nam je to zadnji fucking vlak!

Sem šla pa, seveda, prečekirat tudi uradno spletno stran podjetja. Naenkrat mi to, da nimam odgovarjajoče izobrazbe, ne predstavlja več (edini) problem.

Ker "Ally McBeal pravniki" obstajajo ;)