Ne bi mogla zase reči, da verjamem v astrologijo in podobne scene. Tupatam že preberem kakšen horoskop, ga čez tri sekunde pozabim, vsake toliko preberem značilnosti znamenja lev in si nafilam ego, dala sem si sestaviti astrološko karto (ki, zanimivo, je pa res zadela) in seveda, sem bila tudi že pri vedeževalcih. Pri dvema, če se natančna. K enemu od njiju moja mami še vedno hodi in čaka, kot tudi jaz, kdaj se bodo uresničile njegove preroške besede o treh dneh, treh mesecih ali treh letih, ko bom dobila svojo sanjsko službo in partnerja for life.

Nema ništa od toga že 15 let. 

Ne vem pa, če ne bom po koncu tega kurčevega retrogradnega Merkurja začela verjeti v astrologijo. Saj ne, da bi vedela za kaj se gre. Vem samo, da smo v obdobju retrogradnega Merkurja in to je baje slabo. Zelo slabo. Naj poučim tiste, ki vedo še manj, da je Merkur planet, ki je najbližje soncu in da se nikakor v času svoje retrogradnosti ne giblje ritensko. Samo zdi se nam. In vsako leto ga imamo trikrat. Ja, trikrat! Konec drugega obdobja, v katerem se trenutno nahajamo, bo 11. junija, naslednje obdobje retrogradnega Merkurja pride 17.9. in traja do 9.10.2015

Obdobje, ko ga bomo spet najebali. 

Res ne verjamem oziroma nisem, danes se sprašujem, kaj pa, če je vse res.

Ker imam že počasi vsega dovolj.

Padla sem v neko čudno stanje anksioznosti, rahle depresije, osame po lastni izbiri. In ni in ni konca. In čakam že en teden, pa nič.

Čakam tudi menstruacijo, pa nič. Predvidevam, da sta ti dve zadevi povezani, zato jo še toliko bolj čakam.

Čakam da bo tehtnica pokazala vsaj pol kilograma manj. Ne! Jaz jem manj, ona kaže več.

Čakam že mesec in pol, da dobim pošto s pozitivnimi novicami. Nič!

Čakam, da se urednik Fokuspokusa že končno odloči in sporoči. Nič.

Včeraj izvem, da je umrla soborka. Ne morem verjeti. 

Na fb berem zapise o slabem psihičnem stanju nekaterih prijateljev. Bad!

Stiska me hudo, ne javljam se na telefon, zablokirala klepet. Opravičujem se vsem prijateljem, katerih še nisem izgubila, za ignore by choice. Žal, je nujno potrebno. Nikar dregati in spraševati zakaj. Nima smisla.

Res, da obstaja rek, v smislu, da najbolj dragocena stvar, ki jo lahko podariš prijatelju je svoj čas, ampak, verjemite, nočete mojega časa. 

Pa tudi sama ga potrebujem bolj. In več. Ko sem sama s seboj.

In kdaj bo že 27. junij???