Članek
Ceneje ne gre
Objavljeno Jan 19, 2014

Uri primerno je, da napišem dober večer. Po zopet kratkem premoru. Ne da se mi ni dalo, pač pa se mi ni zgodilo ničesar omembe vrednega. Danes pa sem si vzel nekaj časa in se odločil napisati nekaj vrstic. Za vse ostalo je tu Mastercard. O tem v nadaljevanju.

Za vse zveste je skorajda nujno, da napišem, kako je z zdravjem. In po včerajšnjem obisku nimam kaj reči. Še vedno sem na brezpotju oziroma krožim po krožišču in čakam, kateri pas mi bo dodeljen. Tisti, ki vodi v svetlobo ali, bog ne daj tisti, ki vodi v temo. Obenem se zavedam, da se bom moral sprijazniti z izbranim, ne glede na pozitivne ali negativne lastnosti. Sicer pa pametni ljudje dobimo pozitivne stvari v tudi najbolj črnih scenarijih. Torej, včeraj sva se s Petro nahajala v Ljubljani, prestolnici republike Slovenistan. Ups, politika. Bolj kot karkoli drugega so naju navduševale nutrije v bližini lokala, katerega je lastnik poimenoval po Urškinem soplesalcu. Ena izmed njih se je odločila približati in po kratkem razgovoru smo bili dogovorjeni za fotografiranje. Povedal sem ji, da se bo videla na mojem blogu, pa je le žalostno vzdihnila nekaj v smislu ''oh, še en pisun''. Ne zamerim. Torej, Petra je z mobilnim telefonom ovekovečila ta trenutek pozerstva.

(Katerega mi na PW ne uspe prilepiti, pitaj boga zakaj...)

Potem sva odpeketala na obisk, se malo pogovorila z mamo in nadaljevala proti Dipotu, kjer menda ceneje ne gre. To njihovo reklamno gesto lahko komot izpodbijam s častno besedo, da gre. Na stvari je namreč, da naj bi veljale napisane cene in kljub raznim govoricam, da ne dajejo popustov, sem ga dobil. Očitno ga ne dajejo vsakemu loleku, ki pride po kak stol za dvajsetaka, ampak jaz sem ga dobil. Ne spodobi se in pravično ni, da bi sedaj razložil postopek, kako do popusta priti, saj lahko po Filčevi metodi potem vsi hočete popust, kar konec koncev pomeni, da bom jaz kriv za propad in bodo vsi kazali name. Lahko rečem le, da je ključavnica v tem, da je prodajalec nasprotnega spola, potem moraš pa sam poiskati ključ, ki odklene pot do popusta. Seveda je meni s prirojenim šarmom, smislom za humor in samozavestjo serijsko to uspelo. Celo tako zelo, da je bila Petra malenkostno jezna, ampak danes se ne gleda več na vsak evro, temveč na vsak cent in … no ja, kmalu mi je bilo oproščeno. In naj tu pohvalim vse zaposlene, ki so bili poleg profesionalnosti tudi prijazni, vljudni in ustrežljivi. Marsikatera trgovina bi se lahko povprašala.

Domov sva pripeljala dnevno sobo in še nekaj obvezne šare, ki mora biti pač prisotna v vsakem stanovanju. Na ostale stvari morava še počakati. Ampak počasi nama gre. Sva v novem stanovanju, srečna sva, lačna nisva, žejna tudi ne in kar je najbolj pomembno, rada se imava. Tako sva današnjo nedeljo preživela ob zlaganju dnevne sobe, katere slike pač ne bom pokazal, da ne bo predčasno presenečenje za morebitne obiskovalce. Vidva, ki to sta, sta se že prepoznala. In tako sedaj, ob desetih zvečer, sedim za mizo, vlečem zvitek tobaka in pišem to zadevo, katero sem nekaj časa zanemarjal.

Ja, kam vse te pripelje življenje. Odkril sem nove hobije, katere sem nekaj časa postavljal na zadnji tir oziroma se jim posvečal bolj poredko. Po mami sem tako očitno podedoval strast do reševanja križank in pošiljanja le teh ter igranje jackpota vsak petek, v upanju na majhen dobitek. Po fotru sem ponovno vzljubil knjige, le da ne take kot on. In po ne vem komu sem se naučil ceniti življenje. Ne le svoje in ne le človeško. Za vsako žival, ki sedaj zaide v stanovanje, poleg rednih obiskov psa in dveh mačk, premišljujem, ali si resnično želi končati v prahu v notranjosti vrečke sesalca, ali pa bi mogoče raje nadaljevala svoje poslanstvo nekje drugje, recimo na travniku za hišo. In če moram tako premišljevanje plačevati s časom, lahko samo potrdim, da resnično ceneje ne gre.

A je to ta slika? S klikom se tudi poveča. Naložil sem seveda na svoj pw.

In zakaj ne gre? Mi lahko pošlješ na mail to sliko, prosim? Hvala :)