Ko Nepridiprav okrade Robertino

Piše: Aljuš Pertinač*

Nekakšno neformalno formalno vlogo kvazidelfskega preročišča za antijanša tranzicijsko levico slej ko prej še vedno opravlja nekdanji predsednik republike Milan Kučan. V tej oziroma tovrstni vlogi je kandidaturo svoje izbranke oziroma protežiranke Nataše Pirc Musar (kratko: NPM) pred leti pospremil z besedami, da bo predsedniški funkciji vrnila ugled. Leto in pol pred koncem njenega mandata je lahko vsem in vsakomur popolnoma jasno, da temu ni tako. NPM predsedniški funkciji ni čisto ničesar prinesla, še najmanj pa ugled. Razen če to, da se po Sloveniji na vaše stroške prevaža s helikopterjem, medtem ko se vi cijazite v nenehnih zastojih Vizionarja prometa, kot so v plačanem članku nekih novih poimenovali Andreja Ribiča - Ribo, ki fura Dars, štejete kot povrnitev ugleda.

Ne, NPM ni ničesar prinesla, bo pa kot predsednica zelo veliko odnesla. In odnaša že od prvega dne svojega mandata. Svojemu soprogu je denimo zrihtala štipendijo za to, da je še naprej poročen z njo. Si predstavljate, da vam nekdo plačuje, da ste poročeni z njim? No, tudi NPM si ne, zato je to breme enostavno prevalila na proračun, beri davkoplačevalce. Njen soprog tako vsak mesec odnese takole čez prst 1.323 evrov, ki mu jih dobrohotno doniramo, ker smo pač tako veseli, da ga imamo oziroma da imamo njo oziroma da ima ona njega. In to čeprav ima prvi soprog uradno za 800.000 evrov finančnih naložb in je lastnik vsaj dveh podjetij s knjigovodsko vrednostjo 2,5 milijona evrov. V finančnem tabloidu Finance so denimo premoženje NPM in soproga ocenili na od 5 do 10 milijonov evrov. Kar pri tem bode v oči, poleg tega, da se pri toliko denarja nisi pripravljen odpovedati jurju tristo na mesec za narodov blagor, je seveda razpon ocenjenega premoženja. Podvojen. Kar po drugi strani niti ni čudno, če vemo, da tako NPM kot soprog že ves čas trajanja njenega mandata še vedno veselo poslujeta z državo, beri dodatno cuzata naš denar. Ona kot polovična lastnica odvetniške pisarne in podjetja Info hiša, on pa prek svojih dveh že omenjenih firm.

Toliko torej o tem, kaj NPM prinaša predsedniški funkciji.

No, za Roberta Goloba in Tino Gaber Golob (kratko: Robertino), Milan Kučan ni nikdar izjavil, da bosta funkciji predsednika vlade in neobstoječi funkciji prve dame povrnila ugled. Kučan je v večni sveti vojni zoper Janeza Janšo pripravljen storiti marsikaj in še več, ampak tako nizko se niti on ni pripravljen spustiti, da bi pojma ugled in Robertina uporabil v istem stavku.

Namesto tega nas je ob neformalnem začetku formalne volilne kampanje za nezadržno bližajoče se volitve raje posvaril, da bo četrta Janševa vlada najhujša od vseh. K čemur moramo seveda, čeprav niti približno ne bolehamo za antijanša histerijo, hočeš nočeš pritrditi. Ker četrte Janševe vlade, kot zdaj kaže, sploh ne bo. Vsaj takoj po marčevskih volitvah še ne. Ampak o tem nekoliko kasneje.

Robertina je, ker ugleda itak tako ali tako ni nikoli zares imela, niti ko sta bila še vsak zase, kaj šele odkar sta skupaj, trenutno v hudi emocionalni stiski. Toliko je pač očitno vsakomur, ki ni plačan za to, da gleda stran oziroma da se vsaj dela, da temu ni tako. Ta stiska je jasno pogojena s tem, da se njun mandat preživljanja prostega časa na oblasti in igranja vlog despota oziroma despojne slovenskega političnega prostora nezadržno bliža koncu. To stisko seveda blažita vsak na svoj način. Ona, ki se je do včeraj praktično vtikala v čisto vse in ki si je posebej k srcu vzela naše prehranjevalne navade in način, kako v Sloveniji izkoriščamo raznorazne živalske vrste, je morala hočeš nočeš skoraj povsem potoniti v ilegalo. Niti se ne kaže več z Golobom, niti ne sme direktno komentirati politike, niti ne kandidira, hja, niti ne piše več brezplačnih kolumn za Ono plus. Tista ena, ki jo je spacala in ki se je dopadla zgolj njeni mami, sestri in iz proračuna plačani prijateljici, beri keš bestički, tako ali tako ni bila zastonj, ampak nas je očitno stala vsaj 83 milijonov evrov (brez DDV), kolikor bomo najmanj odšteli izdajatelju omenjene kvazipogrošne revije za ženske tajkunov in tranzicijskih prevarantov, medijskemu mogotcu in gradbenemu baronu Stojanu Petriču za obnovo prve predorske cevi karavanškega tunela. Ko bo Robertina tik pred volitvami slavnostno odpirala drugo predorsko cev, ki so jo za praktično isti denar na novo zgradili Turki, vam bo seveda zamolčala, da se boste zaradi obnove prve predorske cevi še vsaj tri leta skozi Karavanke vozili po eni oziroma isti cevi v obe smeri. Ampak saj tudi drugi tir do volitev še ne bo končan, pa se Robertina že lahko z vlakom vozi po njem. Sicer brez ustreznih dovoljenj, ampak komu je to v resnici mar.

A vrnimo se k temu, kako bolj prsata polovica prostočasnega dvojca na oblasti preživlja stisko zaradi grozeče izgube položaja in s tem zajetnega dela tekočih financ in dejstva, da jim je uspelo njenega nazivnega soproga vsaj malo prepričati, da mu v kampanji dela škodo. Hja, tako, kot edino zna. Maščevalno in poniževalno, z bruhanjem docela bizarnih videoposnetkov, na katerih Robija imenuje za cimra svojih dveh mačk z briketi. Nazivni predsednik vlade je torej v resnici zgolj sostanovalec profesionalne nastavljačice, dveh mačk, ki ju očitno pita z briketi, in posvojenega psa. Tako ga vidi njegova soproga. Da se to njemu zdi fino, je zgolj njegov oziroma naš problem. Kar pa je vseeno še vedno bolje od časov, ko so kobajagi prvo damo v državi veterinarske inšpektorice, ki jih je sama postavila, na njen privat naslov elektronske pošte obveščale o odvzemu živine poštenemu kmetu v tekočem veterinarskem postopku. Kako se je to končalo, vemo. Država, torej mi, ker Robertina vse, kar počne, dokler preživlja svoj prosti čas na oblasti, počne tudi v našem imenu, je morala ukradeno živino vrniti. Kmetu je sicer uničila čredo in sedaj nas toži za odškodnino, ampak pravo sporočilo je bilo dano. V mandatu Robertine skrbimo za živali, tudi če to pomeni njihov predčasni pogin. Amen.

Tako torej Tina, njen Robi pa se tolaži na svoj način. Recimo tako, da že celo jutro, kot nam je pred kratkim oznanil, bere poročila o dosežkih svojega mandata in preprosto ne more verjeti, kako dobri so. Medklic, priznati morate, da je Robert umetnost, kako od drugih izvedeti ne samo za posledice svojih brezglavih dejanj, ampak o dejanjih samih izvedeti od drugih, dvignil na skoraj nesluteno raven. Še za minimalno plačo je iz medijev izvedel, da jo je dvignil. Da imamo v Sloveniji zdaj neto plače nižje, kot preden je s svojo bejbo začel preživljati prosti čas na oblasti, pa si mu sploh še nihče ni upal povedati. Dominantni mediji, ki mu lezejo v rit, si tega seveda ne upajo objaviti, redkim ostalim pa tako ali tako ne verjame. Kako bi tudi jim, če, kot rečeno, še sam ne more verjeti, kako dobro mu oziroma nam gre? Če ne razume on, kako bodo potem razumeli ostali? V svojem zanosu in brez dvoma na strokoven nasvet svoje bejbe, ki je čisto naključno samooklicana strokovnjakinja za vplivništvo in mrežni marketing v galaksiji, je celo objavil instagram anketo, ali njegovi sledilci, torej tisti, ki jih iz tega ali onega razloga zanima, kaj briketni cimer dveh mačk objavlja na družbenih omrežjih, živijo bolje ali slabše, preden sta on in njegova bejba začela preživljati svoj skupen prosti čas na oblasti.

Štorast kot je, je pri tem pozabil, da to, kar objavi, lahko potem ostali delijo naprej. In našel se je en tak influencer, pardon vplivnež, očitno realnejši od Robertine, čeprav z nič manj sumljivo ali celo kriminalno preteklostjo, ki je to famozno anketo delil s svojimi sledilci in jih pozval, naj o njej glasujejo. In so, v veliki večini za odgovor, da kakopak danes živijo slabše kot pred štirimi leti. Kar ni čudno glede na to, da za svoj denar realno dobijo manj, kot so takrat, plačujejo za stvari, ki jih je Robertina baje ukinila (obvezno dodatno zdravstveno zavarovanje), in celo za stvari, ki jih Robertina še ni ustvarila (dolgotrajna oskrba). Kar je temu sledilo, pa je najboljša ilustracija, kako dejansko izgleda preživljanje prostega časa nazivnega premierja in nazivne prve dame, ki ne obstaja, na oblasti.

To, da je tam neki Nepridiprav, kot se tip v virtualnem svetu kliče, steral na čistino Robertino in njuno iluzijo, da vsi pri nas živimo na proračunske stroške, smo vegani, medtem ko uživamo po dalmatinskih otokih, spimo zastonj v raznoraznih hotelih in vilah ter se bašemo z ribami in morskimi sadeži, prodajamo elektriko državi po ceni, ki jo sami določimo, in se prevažamo naokrog v prestižnih volvih, ki so bili prej v lasti hišne firme Gen-I, so v štabu antijanša tranzicijske levice označili za nič manj kot napad na ustavno ureditev, demokracijo, vladavino prava in pravo pravcato invazijo iz tujine. Dejstvo, da niso sfolgali sproti brisati vseh negativnih komentarjev realnih ljudi z realnimi problemi, ki ne živijo v njihovem nerealnem vzporednem svetu, zaradi česa so morali zakleniti svoje profile oziroma preprečiti komentiranje, so označili za nič manj kot kibernetski vdor, zaradi česar se je celo sestal sekretariat sveta za nacionalno varnost. Blagor državi, katere kibernetska varnost je odvisna od komentarjev na družbenih profilih Robertine. Dobesedno noro.

Nepridiprava so seveda najprej poskušali utišati s klasično metodo obljubljanja koristi in prek skupnih znancev oziroma prijateljev. Ampak tipu gre Robertina očitno tako na k. oziroma povsem dovolj zasluži, da so mu s tem dali zgolj dodatnega goriva oziroma štofa, da ju še naprej na digitalu, torej področju, kjer se je Robertina počutila najbolj varno in doma, reže kot poli salamo. Tisto vegansko, iz graha. Stvari so šle rapidno navzdol celo tako daleč, da se je Robertina kljub prirejenim naročenim anketam, ki jima kažejo, kako jima rejting raste, dejansko ustrašila, da bi lahko bilo 22. marca vsega konec. In reakcija je bila brutalna. Nad tipa sta kratko malo poslala policijo. In to ne kakšno policijsko postajo Šiška, kot ima navado v boju proti drugačemislečim storiti nazivna predsednica državnega zbora, pojoča Urška, ampak kar Nacionalni preiskovalni urad, domači FBI, ustanovljen za pregon najhujših kaznivih dejanj. In še tam ne kar kogarkoli, ampak direktorja te po vsebini in videzu vse bolj Robertinine tajne policije osebno. Če ne verjamete nam, lahko mirno verjamete njemu, ko je na vprašanje o tem, kako komentira očitek Nepridiprava, da ga je nadenj poslala Robertina osebno, odgovoril, da to težko komentira, ker ne ve, kdo so Nepridipravovi viri in kako zanesljivi so?! Dobesedno kot iz kakšnega vica o policajih, denimo tistega, ko na izpitu policijskega kadeta vprašajo, koliko je tri krat tri, in ko pravilno odgovori, v opombe zapišejo: treba preveriti, od kod mu točni podatki.

Histerija Robertine je dosegla praktično neslutene razsežnosti s spektakularno aretacijo Nepridiprava in celo začasnim pridržanjem njegove punce, ker si je, pozor, drznila npujevsko akcijo snemati s telefonom, kot ji to omogočata ustava in zakon. Zdaj se sicer po domače povedano ven vadijo z izgovorom, da Nepridiprava sumijo posebej hudega kaznivega dejanja. Čeprav zanj ni bila izdana tiralica ali priporni nalog. In to je, da, pozor, izsiljuje domnevnega pedofila. Za par jurjev. Ja, prav ste prebrali, tip, ki je takole čez prst v zadnjem letu zaslužil debelo več kot pol milijona evrov in se je prostovoljno z letalom vrnil v domovino, je bil aretiran na letališču, ker za par fičnikov izsiljuje odvetnika, čisto naključno nekoč zaposlenega v Robertinini hišni odvetniški pisarni, z domnevnimi posnetki pedofilije. Kot je namreč pojasnil že omenjeni direktor Robertinine osebne tajne policije, pardon, NPU, je navadna, da ne rečemo v besednjaku Robertine, odkar sta skupaj, obična policija prevzela pregon očitno po njihovem mnenju milejšega kaznivega dejanja, domnevne pedofilije, medtem ko je osebna tajna policija, pardon NPU, prevzela pregon po njihovem mnenju hujšega kaznivega dejanja, to pa je domnevnega izsiljevanja domnevnega pedofila. Naj razume, kdor more.

Dva bivša direktorja slovenske policije, nekdanji direktor kriminalistične policije in sedaj odvetnik Dušan Mohorko ter nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, ki, spomnimo, le-te ni želel očistiti janšistov, sta jasno in glasno povedala, da ravnanje policije v omenjenem primeru nima nobene zveze s pravili oziroma s tem, kako policija v tovrstnih primerih običajno ravna. Če to prevedemo v politični jezik, po tožilstvu (s procesom zoper četverico poslancev NSi), se je tako tudi policija aktivno vključila v predvolilno kampanjo v korist Robertine. Kot tudi seveda NPM, ki nikakor ne sme manjkati pri tovrstnih zgodbah in se je oglasila z javnim pismom, da jo skrbi, kako se Nepridiprav do Robertine vede. Pri tem pa očitno pozabila, da je eden največjih Nepridipravovih fenov njen lastni sin in da je tudi sama taistemu Nepridipravu nekritično lezla v rit, ko je pred časom posnel priložnostni intervju z njo.

Famozni nepridiprav je torej dobesedno okradel Svobodo, ko je Robertini ukradel še zadnje trhlo upanje, da se bosta 22. marca sprehodila do novega mandata. In od tod njuna stiska. Ki bi bila seveda zgolj njun problem, če se ne bi na podlagi njunih čustvenih stanj zganil tako rekoč celoten političnorepresivni aparat države in še dominantni mediji povrhu. Je to res to, kar si želimo gledati še štiri leta? Če vprašate Nepridiprava, očitno ne, ker je že napovedal nova razkritja. Domnevnega pedofilskega odvetnika je namreč posnel, sedaj pa se bo, kot napoveduje, na podoben način lotil tudi afere Fotopub, te slovenske verzije ameriške afere Epstein, ki izrazito bremeni Robertininega najzvestejšega in hkrati najšibkejšega koalicijskega partnerja Levico, prek turističnih potovanj glavnega osumljenca Dušana Smodeja, ki na begu pred roko pravice obiskuje evropske in svetovne znamenitosti ter se tam veselo fotografira, pa briše še zadnjo vero v enakost pred zakonom in v to, da naše pravosodje ni v celoti spolitizirano. S tem pa Nepridiprav grozi, da bo antistranki Levica po spomeniku anonimni žrtvi spolnega nasilja iz Fotopuba, ki ga je Asti Vrečko postavila Nova smer Zale Klopčič, zadal še en hud, verjetno smrtni udarec.

Če vprašate nas, si seveda takisto kot Nepridiprav nikakor ne želimo gledati Robertine na oblasti še štiri leta. Pa jo bomo po vsej verjetnosti še vsaj nekaj časa morali, ne zato, ker bi verjeli anketam, ki jih fabricirata, ali ker bi padli na štos, da je vse, kar si zase in svoje bližnje želimo, masten burek, ki bi ga na hitro pojedli na teh ali onih štengah, ampak preprosto zato, ker v nas to prepričuje glavni Robertinin izzivalec Janez Janša sam. Vztraja namreč, da vlade, v kateri ne bi imeli večino zgolj njegova SDS in bratska NSi, ne bo niti poskušal sestaviti. Vemo, v Sloveniji še nismo imeli vlade, v kateri bi bili zgolj dve stranki. Tudi ne matematično možne vlade, v kateri bi lahko bili zgolj dve desni stranki. Zato je zelo malo verjetno, da bomo takšno vlado dobili po marčevskih volitvah.

Ali je to dobro ali slabo za Janšo, SDS in NSi, presodite sami. Ali je to dobro za Slovenijo, pa je odgovor tako rekoč na dlani.

* (Aljuš Pertinač je nekdanji politik, poslovnež, kolumnist, politični analitik in stalni komentator oddaje/podkasta Ura resnice)

Zapisi izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

Dobite jo v vseh boljših knjigarnah po Sloveniji, sicer pa je na voljo - v tiskani ali elektronski izdaji - tudi tukaj: https://bojanpozar-knjiga.si/