Za spremembe ni znanstvenih podlag   Strokovna odbora za govedorejo in prašičerejo pri KGZS razpravljala o problematiki krmljenja telet in prašičev z mlekom, ki vsebuje ostanke antibiotikov na izvornih kmetijah Konec maja je v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije potekala skupna seja strokovnega odbora za govedorejo in prašičerejo pri KGZS. Na seji so prisotni obravnavali problematiko krmljenja telet in prašičev z mlekom, ki vsebuje ostanke antibiotikov na izvornih kmetijah. Predstavniki UVHVVR so v razpravi poudarili, da trenutna zakonodaja ne prepoveduje uporabe omenjenega mleka za potrebe krmljenja telet in prašičev na izvornih kmetijah, kar je v Sloveniji tudi praksa. Prisotni so se zavzeli, da se za krmljenje telet in prašičev trenutno obstoječa zakonodaja ne spreminja, saj za spremembe trenutno ni znanstvenih podlag. Kakršne koli spremembe sprejete brez znanstvenih dognanj bodo rejcem predstavljale dodatne stroške in birokratske obremenitve. SO za govedorejo in prašičerejo pri KGZS predlagata, da UVHVVR še naprej aktivno spremlja omenjeno področje in seznanja rejce z znanstvenim napredkom in morebitnimi spremembami zakonodaje. V aktivnosti reševanja navedene problematike pa v bodoče vključuje strokovne službe KGZS. Izpostavili so, da se je potrebno v luči povečevanja antimikrobne rezistence zavzemati za čim bolj smotrno uporabo antibiotikov v živinoreji

Upanje za izboljšanje obstaja   V petek, 5. junija 2015, je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) potekala seja Strokovnega odbora za sadjarstvo in oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Mag. Erika Orešek iz UVHVVR je prisotne člane odbora seznanila s trenutnim stanjem v zvezi z pojavom bakterijskega ožiga oljk, nevarnostjo širjenja ter nujnimi ukrepi, sprejetimi  na nivoju EU v zvezi s širjenjem. Bolezen  povzroča karantenska bakterija Xylella fastidiosa, ki je v EU uvrščena v prilogo I.A1 Direktive 2000/29/ES in na EPPO seznam A1. V Evropski uniji je bila bolezen prvič odkrita v jeseni leta 2013 v provinci Lecce v pokrajini Apulija na jugu Italije, kjer je prišlo do obsežnega sušenja in propadanja oljk. Bolezen ni nevarna samo oljkam, temveč tudi drugim sadnim vrstam in okrasnim rastlinam. Dogovorjeno je bilo, da se pridelovalce o bolezni obvešča prek medijev, ki so dosegljivi pridelovalcem,  sprotne informacije je mogoče dobiti na spletni strani UVHVVR na povezavi.  V nadaljevanju seje je Gabrijela Salobir (KGZS) predstavila shemo Izbrana kakovost v sadjarstvu, ki jo namerava KGZS skupaj z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij vložiti v potrditev. Marko Babnik, član Strokovnega sadjarskega društva Slovenije in član skupine za pripravo sprememb ukrepov KOPOP v letu 2015, je predstavil spremenjene ukrepe, ki jih je delovna skupina pripravila v aprilu 2015 in so bili v maju 2015  že predstavljeni članom evropske komisije. Vojko Bizjak (KGZS) je predstavil zaključke sestanka 10.4.2015 s predstavniki MKGP, UVHVVR – sektor za fitofarmacevtska sredstva in GIZ Fitofarmacije glede problematike manjkajočih FFS v sadjarstvu in oljkarstvu ter problematika registracij FFS. Po tem sestanku obstaja upanje, da se bo stanje izboljšalo v korist slovenskih sadjarjev in oljkarjev, ki so zaradi trenutnih razmer bistveno manj konkurenčni od pridelovalcev sosednjih držav.

Upanje za izboljšanje obstaja   V petek, 5. junija 2015, je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) potekala seja Strokovnega odbora za sadjarstvo in oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Mag. Erika Orešek iz UVHVVR je prisotne člane odbora seznanila s trenutnim stanjem v zvezi z pojavom bakterijskega ožiga oljk, nevarnostjo širjenja ter nujnimi ukrepi, sprejetimi  na nivoju EU v zvezi s širjenjem. Bolezen  povzroča karantenska bakterija Xylella fastidiosa, ki je v EU uvrščena v prilogo I.A1 Direktive 2000/29/ES in na EPPO seznam A1. V Evropski uniji je bila bolezen prvič odkrita v jeseni leta 2013 v provinci Lecce v pokrajini Apulija na jugu Italije, kjer je prišlo do obsežnega sušenja in propadanja oljk. Bolezen ni nevarna samo oljkam, temveč tudi drugim sadnim vrstam in okrasnim rastlinam. Dogovorjeno je bilo, da se pridelovalce o bolezni obvešča prek medijev, ki so dosegljivi pridelovalcem,  sprotne informacije je mogoče dobiti na spletni strani UVHVVR na povezavi.  V nadaljevanju seje je Gabrijela Salobir (KGZS) predstavila shemo Izbrana kakovost v sadjarstvu, ki jo namerava KGZS skupaj z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij vložiti v potrditev. Marko Babnik, član Strokovnega sadjarskega društva Slovenije in član skupine za pripravo sprememb ukrepov KOPOP v letu 2015, je predstavil spremenjene ukrepe, ki jih je delovna skupina pripravila v aprilu 2015 in so bili v maju 2015  že predstavljeni članom evropske komisije. Vojko Bizjak (KGZS) je predstavil zaključke sestanka 10.4.2015 s predstavniki MKGP, UVHVVR – sektor za fitofarmacevtska sredstva in GIZ Fitofarmacije glede problematike manjkajočih FFS v sadjarstvu in oljkarstvu ter problematika registracij FFS. Po tem sestanku obstaja upanje, da se bo stanje izboljšalo v korist slovenskih sadjarjev in oljkarjev, ki so zaradi trenutnih razmer bistveno manj konkurenčni od pridelovalcev sosednjih držav.

KGZS poziva na odgovornost družbe in lastnikov gozdov do skrbnega gospodarjenja z gozdovi   V slovenskih gozdovih priraste letno okoli 4 kubične metre lesa na prebivalca. Ob primernem trajnostnem gospodarjenju slovenski gozdovi omogočajo, da bi  lahko vsi Slovenci živeli v lesenih hišah z masivnim pohištvom in se hkrati ogrevali z domačo lesno  biomaso. Primerna izraba gozdov bi lahko zagotovila več 10.000 zelenih delovnih mest in preprečila denarni odliv zaradi uvoza fosilnih goriv. Vsaka redna ali izredna sečnja, kot je zaradi lanskoletnega žledoloma, zahteva od lastnikov in družbe tudi dodatna vlaganja v gozdove za obnovo gozdov v obliki nege gozdov in pogozdovanj.  Slovenija ima dobro ohranjene gozdove, za kar se lahko zahvalimo tudi  družinskim kmetijam, ki so skozi stoletja skrbno gospodarile z gozdom na načelih trajnosti. Potrditev ustreznega trajnostnega gospodarjenja, ki ga zahtevajo mednarodni trgi, predstavlja tudi mednarodno priznan in v svetu najbolj razširjen certifikat PEFC za trajnostno upravljanje z gozdovi. Slovenski lastniki gozdov ga lahko pridobijo brez večjih sprememb gospodarjenja z gozdom.  KGZS je kot regijski predstavnik v Sloveniji v letu 2013 dobila certifikat PEFC za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki v tem trenutku pokriva 694 lastnikov gozdov oziroma 27.200 ha gozdov. Certificiran les in izdelki omogočajo trgovanje na zahtevnejših trgih in kandidiranje na zelenih javnih naročilih. Seveda se mora tudi slovensko gozdarstvo stalno razvijati. In ker z gozdom gospodarijo lastniki gozdov, KGZS ugotavlja, da bi se moralo pri pripravi nove  gozdarske zakonodaje v večji meri upoštevati lastnike gozdov za boljše in učinkovitejše gospodarjenje z gozdom. Pri pripravi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države je KGZS zahtevala, da se tem kmetov, veščim gozdarskih opravil v gorskih in hribovskih področjih, omogoči dodatno delo v državnih gozdovih, kar je zelo pomembno za ohranitev teh kmetij. V Zakonu o gozdovih zelo bodejo v oči administrativne zahteve po prevoznicah in vodenju evidenc ter pridobitve  odločbe upravnega organa za izvedbo vsakega opravila v gozdu, tudi negovalnih in varstvenih del. Z odpravo administrativnih ovir bi poleg očitnega varčevanja pridobili tudi večjo možnost samoiniciativnega izvajanja nege za skrbne lastnike gozdov. Tako privarčevana sredstva in čas bi lahko prenesli na boljšo izvedbo potrebnih negovalnih ukrepov, ki so pomembni tudi za zagotavljanje neproizvodnih funkcij gozda.  

Zbranih je bilo dovolj podpisov podpore za spremembo zakonov   Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je danes v državni zbor vložila pobudi skupaj s podpisi podpore za spremembo Zakona o dohodnini in Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Poslanci Državnega zbora bodo tako lahko kmalu obravnavali obe pobudi in sprejeli predlagane spremembe zakonov. KGZS je s pomočjo svojih članov in drugih volivcev naredila prvi korak k sprejemanju kmetijstvu bolj prijazne zakonodaje in v korist slovenskega kmeta. KGZS s predlogom sprememb Zakona o dohodnini želi ukiniti prag za obvezni vstop v računovodstvo in znižati obdavčitev neposrednih plačil. Na škodljivost in nepravičnost določil sedanjega zakona je KGZS opozorila že pri samem sprejemanju zakona, a takrat ni bilo posluha. Z nekaterimi spremembami zakona so se pogoji za kmete še zaostrili, zato je KGZS izkoristila zakonsko možnost demokratičnega vplivanja na sprejem zakonodaje in zbrala podpise podpore med volivci. Druga pobuda se nanaša na Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kjer KGZS predlaga, da bi bili v svetu sklada trije predstavniki uporabnikov, ki bodo imenovani s strani vlade na predlog KGZS. Določa se tudi obvezno soglasje vlade k podzakonskim aktom sklada, ki urejajo postopek zakupa in popolnoma na novo se določa obvezno načelo določitve vrstnega reda med enakovrednimi prednostnimi upravičenci. KGZS upa, da bodo poslanci Državnega zbora prisluhnili volji volivcev in kmalu sprejeli predlagane spremembe zakonov. Čeprav so na KGZS zadovoljni s številom podpisov podpore, pa si želijo že v osnovi za kmetijstvo spodbudnejše in prijaznejše zakonodajno okolje ter da takšnih akcij ne bo treba pogosto ponavljati. Posnetek oddaje podpisov podpore v Državni zbor si lahko ogledate na TV Zelena dežela.

Buče imajo dokaj slabo tekmovalno sposobnost proti plevelom tako v začetku razvoja, kot tudi v drugem delu rastne dobe. So šibek člen kolobarja in lahko pomembno vplivajo na povečanje zapleveljenosti njiv, posebej če dolgo čakamo s spravilom. Več o možnostih za zatiranje plevelov v oljnih bučah preberite TUKAJ.