Upanje za izboljšanje obstaja   V petek, 5. junija 2015, je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) potekala seja Strokovnega odbora za sadjarstvo in oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Mag. Erika Orešek iz UVHVVR je prisotne člane odbora seznanila s trenutnim stanjem v zvezi z pojavom bakterijskega ožiga oljk, nevarnostjo širjenja ter nujnimi ukrepi, sprejetimi  na nivoju EU v zvezi s širjenjem. Bolezen  povzroča karantenska bakterija Xylella fastidiosa, ki je v EU uvrščena v prilogo I.A1 Direktive 2000/29/ES in na EPPO seznam A1. V Evropski uniji je bila bolezen prvič odkrita v jeseni leta 2013 v provinci Lecce v pokrajini Apulija na jugu Italije, kjer je prišlo do obsežnega sušenja in propadanja oljk. Bolezen ni nevarna samo oljkam, temveč tudi drugim sadnim vrstam in okrasnim rastlinam. Dogovorjeno je bilo, da se pridelovalce o bolezni obvešča prek medijev, ki so dosegljivi pridelovalcem,  sprotne informacije je mogoče dobiti na spletni strani UVHVVR na povezavi.  V nadaljevanju seje je Gabrijela Salobir (KGZS) predstavila shemo Izbrana kakovost v sadjarstvu, ki jo namerava KGZS skupaj z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij vložiti v potrditev. Marko Babnik, član Strokovnega sadjarskega društva Slovenije in član skupine za pripravo sprememb ukrepov KOPOP v letu 2015, je predstavil spremenjene ukrepe, ki jih je delovna skupina pripravila v aprilu 2015 in so bili v maju 2015  že predstavljeni članom evropske komisije. Vojko Bizjak (KGZS) je predstavil zaključke sestanka 10.4.2015 s predstavniki MKGP, UVHVVR – sektor za fitofarmacevtska sredstva in GIZ Fitofarmacije glede problematike manjkajočih FFS v sadjarstvu in oljkarstvu ter problematika registracij FFS. Po tem sestanku obstaja upanje, da se bo stanje izboljšalo v korist slovenskih sadjarjev in oljkarjev, ki so zaradi trenutnih razmer bistveno manj konkurenčni od pridelovalcev sosednjih držav.

Buče imajo dokaj slabo tekmovalno sposobnost proti plevelom tako v začetku razvoja, kot tudi v drugem delu rastne dobe. So šibek člen kolobarja in lahko pomembno vplivajo na povečanje zapleveljenosti njiv, posebej če dolgo čakamo s spravilom. Več o možnostih za zatiranje plevelov v oljnih bučah preberite TUKAJ.

Soja ima slabo tekmovalno sposobnost proti plevelom. V posevkih soje največ težav povzročajo bela metlika, dresni, ščiri, kostreba, baržunasti oslez, ambrozija in trajni pleveli. Več o zatiranju plevelov v posevkih soje je TUKAJ.

Koruza ima v obdobju od vznika do časa, ko doseže višino približno 0,5 m slabšo tekmovalno sposobnost proti plevelom kot kasneje. Trenutno je v Sloveniji za zatiranje plevelov v koruzi registriranih 59 pripravkov, vendar nekaterih distributerji v letu 2015 ne bodo tržili (ACTIVUS 40 WG, BROMOTRIL 225 EC, CAMIX, CASPER, STOMP 400 SC). Ker je koruza še vedno najpomembnejši kolobarni člen, je razumljivo, da ima kemično zatiranje plevelov v koruzi največji vpliv na kakovost podtalnice in pitne vode. Zato se skušamo izogniti uporabi aktivnih snovi, ki so preveč topne v vodi ali pa je njihov razkroj prepočasen in se zaradi tega kopičijo v tleh. Uporaba herbicidov v koruzi se iz leta v leto bolj nagiba k usmerjenemu zatiranju plevela po vzniku koruze in plevela. Več o registriranih herbicidiv v koruzi lahko preberete TUKAJ (čas uporabe).