Pandemija koronavirusa tudi v pravnem smislu predstavlja višjo silo, ki vpliva na veljavnost pogodbenih razmerij. Košarka ni izjema. Na to temo sta pripravila poglobljen zapis strokovnjaka s tega področja dr. Vesna Bergant Rakočević in Luka Milanović. Celoten članek je dosegljiv na tej povezavi:

COVID-19: the impact on players’ contractual rights & obligations (key principles from case law)

Športna arbitražna razsodišča so v preteklosti že presojala vpliv višje sile na veljavnost pogodb. Arbitražno sodišče za šport (CAS) je tako npr. v zadevi  CAS 2014/A/3463 & 3464 odločil, da je bila državljanska vojna v Egiptu, zaradi katere je bilo predčasno končano egipčansko nogometno prvenstvo, primer višje sile, zaradi katere je klub prost obveznosti izplačila plač od konca državnega prvenstva do predvidenega datuma konca sezone. Podobno je odločil tudi arbitražno razsodišče (BAT) Mednarodne košarkarske zveze (FIBA) v zadevi  0529/14. V tem primeru je Anis Georges Feghali, libanonski košarkar, tožil libanonski klub Champville, s katerim je sklenil pogodbo. A v tem času ni bil plačan. Klub je v svoj zagovor pojasnil, da od avgusta do decembra 2013 klub ni bil odgovoren in ni imel nadzora nad odlogom libanonskega prvoligaškega košarkarskega prvenstva. Fiba je julija 2013 suspendirala tamkajšnjo košarkarsko zvezo zaradi resne kršitve splošnih statutov Fibe. Ob tem Milanovič in Bergant Rakočevič dodata, da ko arbitražni organ prizna višjo silo, klubu v obdobju morda ni dolžan v celoti izpolnjevati svojih finančnih obveznosti. „Natančnejši odgovor je odvisen od okoliščin posameznega primera in zlasti od ustrezne domače zakonodaje,“ opozorita in za konec v zapisu izpostavita, da klubi ne morejo kar sami enostransko določiti, da se igralcem plače ne izplačajo od 15.3. dalje, kot se dogaja v Sloveniji. "Zagotovo bi svetovali igralcem in klubom, naj začnejo pogajanja posamično ali na ravni klubov, lig ali zvez igralcev. Vsaka vrsta pogajanj mora temeljiti na medsebojnem zaupanju ter načelu poštenosti in dobre vere,“ še dodata.