Erazem Lorbek je spet tam, kamor sodi. V dresu reprezentance. Ali bo lahko pomagal na EP, ni jasno. Želja ni sporna. Trener Rado Trifunovič ni našel besed, kako bi opisal Erazmovo željo po vrnitvi na parket, da bi še enkrat nosil dres Slovenije. Pomemben delež posla je opravil Marko Milić, v katerega glavi se je tisti dan na Ježici rodila ideja, da se pomaga Lorbku. Če kdo, si Erazem to zasluži! Pa ne le zato, ker je dober. Ampak tudi zato, ker je bila v določeni fazi prav KZS Lorbku bolj mačeha kot pa mati. To je na srečo mimo. S Trifunovičem „Hvaležen sem košarkarski zvezi, ker mi je ponudila pomoč. Aprila se je rodila ideja, predlagal pa je Marko Milić,“ pove 33-letni Lorbek, ki je dva meseca treniral z Radom Trifunovičem. „Od tistih nežnih začetkov sva napredovala vse do igre in izvajanja elementov v tekmovalni hitrosti,“ opiše Trifko, kaj se je delalo v dvorani na drugi strani ceste od KZS-ja. Prvi na zbor „Nisem še rekel zadnje. Tudi v optimalnem stanju še nisem. Imam pa dovolj izkušenj. Zavedam se tudi, da je to moj trenutek resnice in moja zadnja priložnost, da pokažem, kaj znam in se vrnem, kot si želim,“ je svoje občutke strnil Erazem, ki je prišel kot prvi na zbor reprezentance, pripeljal ga je brat Domen, ki uspešno okreva po poškodbi kolena. Brez prehitevanja „Cilj je, da se vrnem na najvišji nivo. Bo pa še trajalo. V primerjavi z mladimi pa imam precej izkušenj,“ nadaljuje Lorbek, ki je nazadnje vadil pod taktirko selektorja Jureta Zdovca. Zdaj so tu novi fantje, nov selektor. „Vesel sem, ker sem zopet tu. Trudil sem se. Šli pa bomo iz dneva v dan,“ pravi Lorbek, ki se je s selektorjem Igorjem Kokoškovim odkrito pogovoril. 4 in 5 „Pripravljen sem, da igram na štirici in petici. A bistveno pri vsem tem je, da fizično zdržim. Po nekaj treningih bo realno jasno, kam sodim, kaj zmorem. Potem bomo gradili dalje,“ še doda Lorbek. Ki mu na tem mestu zaželimo le zdravja. Znanje tako ali tako ni bilo nikoli sporno.