Split je bil svoj čas prestolnica evropske košarke. Ti časi so mimo. Dalmatinci so spet na mednarodni sceni, na njihovi klopi pa 44-letni Ivica Skelin. Jeseni je postal tudi hrvaški selektor, v četrtek pa s Splitčani izgubil v Novem mestu v 7. krogu 2. divizije Ligec ABA. Priimek imate košarkarski. Ste kdaj resno igrali košarko? „Ne.“ Kaj pa sorodstvo z Matejem Skelinom? „Skelini izviramo iz okolice Drniša. Od vseh Skelinov je bil uspešen košarkar le Mate. Prihajava iz iste sela, a nisva v sorodu.“ Dejansko je vaše življenje razpeto med Splitom, Belgijo in Nizozemsko. Hitro ste šli s trebuhom za kruhon. „Šel sem leta 2001. Ker sem dobil pravo priložnost. To je bil izziv zame, pa tudi finančno je bila to dobra ponudba.“ Kaj pa ste delali na Hrvaškem? „Bil sem trener v mladinskem pogonu KK Split, kratek čas sem bil tudi pomočnik v članski ekipi,“ Tujina človeka izkali. „Veliko sem se naučil. V košarki v Belgiji in na Nizozemskem imajo glavno besedo in nosilne vloge kvalitetni Američani, ki morda za naše pojme igrajo malce preveč svobodno. A gre za izvrstne košarkarje.“ Ste kaj pogrešali morje? „Navadiš se. Veš, zakaj si v tujini. Dela imaš toliko, da nimaš časa, da misliš na kaj drugega.“ Začeli ste kot pomočnik v belgijskem Pepinstru (2001 – 2004), ki ste ga vodili tudi med letoma 2006 in 2008, nazadnje pa v sezoni 2010/2011. Kot asistent ste bili še v Charleroiju (2011/12), preizkusili ste se tudi na Nizozemskem (GasTerra). „Hotel sem domov. Štiri leta sem bil v kosu na tujem. Otroka sta šla v šolo, zato sem se vrnil. Trenerski posel je naporen. Če ni ob tebi družine, ti nekaj manjka.“ Split pogreša lovorike. Kako se sami spominjate zlatih časov ob koncu 90. let minulega stoletja? „Star sem bil 14, 15 let. Malce sem tudi treniral. Gledal sem vse te izvrstne igralce, kako premagujejo najboljše ekipe v Evropi. To se žal ne more ponoviti. Žal mi je tudi, ker to naši mladi košarkarji ne bodo doživeli.“ Pa se je Split vendarle sprijaznil s tem, da so danes drugi časi? „To je težko pojasniti. Lahko pa rečem, da so nam bile vse te slavne lovorike prej breme kot pa kakšna koli vzpodbuda. Vsi gledajo vse naše mlade košarkarje in jih primerjavo z Dinom Rađo in Tonijem Kukočem. To ni dobro, to so minuli časi. Mi moramo začeti uživati v košarki na tem nivoju, kjer smo danes.“ Kako sta Dino in Toni vključena v splitsko košarko? „Dino pomaga v klubu, Tonija ni.“ Z Dinom sta si precej blizu. „Dobro sodelujeva. Premore bogate izkušnje, ki jih velja izkoristiti!“ Imenovali so vas tudi za selektorja. V prejšnjem tednu ste doživeli dva boleča poraza. „To je bil težak teden. A o reprezentanci ne bi govoril, ker imam tak dogovor s predsednikom HKS-a.“ Končajva z Ligo ABA. „To je za nas nova izkušnja. Nismo vedeli, kam sodimo, kako smo dobri. Se pa vidi, da smo si v prvih krogih nabrali izkušen, zato smo precej bolj hrabro začeli v Novem mestu.“ Še veda ali dve o Krki. „Ne vem sicer, kako igrajo. A proti Tivatu, s pomočjo te tekme smo se pripravljali na gostovanje v Novem mestu, so izgledali izvrstno!“ Ste bili kdaj kandidat za klop kakega slovenskega kluba? „Ne.“ In dodaja: „Sem pa sodeloval z Marko Maravičem, ki je bil član belgijskega Pepinstra. Takrat sem bil še pomočnik. Mesec dni sva z Markom celo živela skupaj, ker si je vmes iskal stanovanje.“ Marko je danes trener v mlajših selekcijah. „Pričakovano! Marko je bil velik delavec, po igranju v Belgiji pa je naredil izvrstno kariero. Predvsem zahvaljujoč predanosti delu. Prepričan sem, da bo tako uspešen trener, kot je bil igralec. Na tem mestu ga lepo pozdravljam!“