Damir Rađenović je rojen 1976. leta v Postojni. Prve košarkarske korake je naredil v KK Ilirija, nato pa je 6 let igral za vse mlade selekcije Union (takrat Smelt) Olimpije. Košarko je več let igral tudi na univerzi v ZDA, zdaj pa je strokovni komentator NBA tekem na Sportklubu. Kljub zrelim letom je še vedno aktiven igralec.

---

Kako je trojka košarkarsko igro obrnila na glavo Za vas, dragi bralci, ne vem, a sam raje vržem trojko na koš kot pa jem. Kot košarkar nikoli nisem bil kaj posebnega, a vsi me poznajo kot nadpovprečnega izvajalca metov za tri točke. To je bila moja ljubezen od prvega dne, ko sem se začel ukvarjati s košarko in ta element igre me je v tekmovalni košarki zadržal 28 let - kljub temu, da je bila večina mojih soigralcev in nasprotnikov višja, močnejša in hitrejša. Zato je prav, da se posvetimo tudi zgodovini meta za tri točke v NBA ligi. Moštvo Indiane Pacers je 13. novembra 1967 v ABA (American Basketball Association) ligi izgubljalo proti Dallas Chaparrals (bodoči San Antonio Spurs) z rezultatom 118:116. Do konca tekme je ostala le še ena sekunda. Žogo je iz avta izvajala Indiana in dobil jo je Jerry Harkness, ki je bil od koša oddaljen 27,5 metrov. Harkness je pač iz obupa vrgel žogo proti košu in zadel od table. Dvorana v Dallasu je ponorela (vseh 2.500 gledalcev), ampak zaradi napačnega razloga. Leto 1967 je bilo prvo leto, ko je bil v pravila vpeljan met za tri točke in gledalci tega pravila še niso bili navajeni. Mislili so, da gre tekma v podaljšek. Harkness se tega norega meta spominja tako: "Moja ekipa je vsa srečna šla do naše klopi, da bi se pogovorili, kako bomo odigrali podaljšek, ko je do mene pristopil sodnik Joe Belmont in rekel, da je tekme konec in da smo zmagali 119:118. Tudi sam sem pozabil na to novo pravilo. Nato smo se veselili še enkrat." Še danes pravijo, da je bila to najdaljša trojka v zgodovini ameriških profesionalnih lig.

Danes je met za tri točke nekaj najbolj normalnega v košarki in ogromno ljudi, ki so stari 30 let ali manj se sploh ne spominja, da se je nekoč ta šport igral brez tega pravila. A vendar košarka se je brez meta za tri točke igrala dlje kot z njim. Ko je bilo to pravilo vpeljano, v košarki nič več ni bilo enako. ZAČETEK Prva uporaba črte za tri točke je bila zaznana leta 1961 v ligi, ki se je imenovala ABL (American Basketball League). Ta liga je trajala le eno in pol leto, preden je neslavno razpadla, zato je odpadel tudi met za tri točke.

George Mikan. foto: projects.latimes.com

Čeprav je NBA obstajala že od leta 1946, se nikoli ni zmenila za met, ki bi štel tri točke, dokler se ni ustanovila ABA liga, ki je bila bolj odprta za eksperimente. Pravilo, da obstaja tudi met za tri točke je bilo vpeljano že takoj ob ustanovitvi te lige in je trajalo do konca, torej do leta 1976. Zanimivo je bilo to, da je bil takrat poverjenik lige ABA George Mikan, nekoč legendarni center Minneapolis Lakers v NBA ligi, ki najbrž ni vrgel niti ene trojke v svoji igralni karieri, a je vseeno bil zelo zagret za to novo pravilo. Trojko so takrat klicali celo "home run" (izraz iz baseballa, ko odbijalec s svojim kijem odbije žogico metalca izven meja baseball igrišča). Leta 1976 so se štiri ekipe iz ABA lige pridružile NBA ligi (Indiana, San Antonio, Denver in New Jersey), a pravilo meta za tri točke ni bilo del paketa. NBA liga je vpeljala črto za mete za tri točke šele v leta 1979, ko sta bila novinca v ligi Larry Bird in Magic Johnson. Čeprav so nekatere konference v študentski ligi NCAA v začetku 80ih eksperimentirale z metom za tri točke, je NCAA posvojil met za tri točke šele leta 1986, srednje šole v ZDA pa šele leto kasneje. Prvo trojko v ligi NBA je zadel igralec Boston Celtics Chris Ford, 12. oktobra, 1979. PRILAGODITEV Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je met za tri točke pomenil pravo revolucijo v sami igri. Eden od trenerjev v takratni ABA ligi je priznal, da meta za tri točke sploh ni uporabljal, dokler njegova ekipa ni preveč zaostajala in je želel ta zaostanek čim hitreje nadoknaditi. Tudi drugi trenerji so imeli težave pri prilagajanju na trojko. Legendarni trener v ligi ABA in NBA Hubie Brown se tega pravila le stežka navadil: "Takrat sem moral začeti svojim igralcem razlagati, da morajo tesno pokrivati določene igralce, ki so od koša oddaljeni 7,5 ali celo 8 metrov.  Tudi nekaterim svojim igralcem sem moral dati svobodo, da so iz te razdalje lahko metali na koš. To je bilo v nasprotju s tedanjo filozofijo košarke, kjer je bil cilj igre čim večkrat spraviti žogo pod koš." Tudi igralci so imeli težave s trojko. Nekateri so morali šele med profesionalci na novo odkrivati, kako natančni so lahko pri metu na koš iz večje razdalje. Prav tako so morali osvojiti boljše razumevanje rezultata in tekme, da bi vedeli, kdaj je pravi čas za met trojke.

foto: nba.com

Dober primer takega igralca je bil Michael Jordan. Študentsko košarko je igral na univerzi North Carolina v času, ko v NCAA še ni bilo meta za tri točke. Kot novinec v ligi NBA je bil sila nenatančen pri metih za tri točke, saj je izza črte 7,24 m vrgel 52 metov, zadel pa jih je le 9. Do svoje 5. sezone v ligi NBA ni trojke nikdar metal bolje kot 20%, vendar s svojo tekmovalnostjo in trdim delom mu je uspelo element popraviti do te mere, da je proti koncu kariere pri Chicagu za tri metal vedno bolje kot 35%. EVOLUCIJA Met za tri točke je skozi leta prinesel veliko sprememb v sami igri. Sedaj ni nič nenavadnega, če igralec vrže trojko v protinapadu, vse več je t.i. specialistov za mete za tri točke, opazno pa je tudi, da igralci v prodorih lahko zaključijo s polaganjem, a še vedno poiščejo svoje soigralce, ki so dobri pri metih iz razdalje in jim raje podajo na met za tri točke. Trojka je prav tako prinesla izenačitev moči ekip, ki nimajo dominantnih centrov z ekipami s klasičnimi, tehnično dobro podkovanimi centri. NBA ligo je pripeljala do trenda, da ekipe v svojih postavah iščejo vse več dobrih izvajalcev meta za tri točke, mesto centra (včasih osrednjega igralca v ekipi) pa se zapolnjuje z bolj skakalno naravnanimi igralci. Tudi zato je kvaliteta centrov v današnji NBA ligi zelo padla glede na 25 let nazaj (kdo se ne spominja takih centrskih asov kot so bili Wilt, Russell, Jabbar, Olajuwon, Ewing, Daugherty, Shaq, Robinson).

foto: cbssports.com

Danes tudi centri več sodelujejo pri metu za tri točke, zato sta podatka, da sta Shaquille O'Neal in Kareem Abdul-Jabbar v karieri za tri točke metala 1/22 in 1/18, milo rečeno, zanimiva.  Shaq je svojo edino trojko zadel od table, ob zvoku sirene. Met za tri točke je ustvaril tudi nove legende igre. "Šuterji" kot so Larry Bird, Mark Price, Reggie Miller, Ray Allen, Peđa Stojaković, Kyle Korver, Steph Curry in drugi nam bodo za vedno ostali v spominu po neverjetnih zadetih trojkah. Trojka je v košarko prinesla novo dozo energije, "razširila" je igrišče in nam dala novo izrazoslovje kot je "ta ekipa živi s trojko in umre s trojko". Meni pa je dala prvo ljubezen, še preden sem dojel, da obstajajo dekleta.