Kosarka.si nadaljuje s svojo prakso, k sodelovanju smo povabili nekaj eminentnih in atraktivnih akterjev slovenske košarkarske scene. Med nje zagotovo sodi tudi Gerald Martens, ki je s podjetjem Helios glavni mecen domžalske košarke. V svojih zapisih se bo Martens dotikal domače in tuje scene. _____________________________________________________________________ Čudovito popotovanje ekipe Helios Suns: Prihodnost se prične zdaj! Zima je vse bolj hladna, slovenska liga se počasi ogreva in bo kmalu postala vse bolj vroča. Domača liga v Sloveniji je na izjemno visoki ravni. Žal se ta konča pri osmouvrščeni ekipi - od tu naprej se lahko vsaka drugoligaška ekipa pomeri na enakem nivoju. Seveda smo se iz primerov naučili, da lahko tudi zadnje štiri ekipe zmagajo na tekmah. To pa zaradi treh glavnih razlogov: naprej zaradi motivacije, nato zaradi motivacije, in nenazadnje, zaradi motivacije. Za resnega trenerja je zelo težko, ko mora svojim dobro plačanim domačim in mednarodnim igralcem, ki trdno trenirajo, reči, da bodo danes igrali s Cedevito ali v Frankfurtu, dva dni pozneje pa v prazni dvorani nekje sredi Slovenije. In to proti amaterskim igralcem, ki zelo malo trenirajo in po tekmi običajno pokadijo nekaj cigaret. To ekipo na nek način izčrpa, saj nihče ne mara teh obveznih opravil. Najboljši primer je lansko sezono pokazala Krka. Proti amaterskim ekipam so izgubili kar nekaj tekem in na koncu imeli celo srečo, da so se na koncu prvega kroga prebili v prvo ligo. In to ne zato, ker ne bi bili dovolj dobri, ampak zaradi pomanjkanja motivacije. To so nesmiselne tekme, ki ekipe utrudijo v času težke mednarodne sezone. Na srečo tudi košarkarji niso stroji, ki delujejo ob pritisku gumba, ampak so veliko več. So le običajni ljudje, s prednostmi in slabostmi, s čustvi in z neuspehi ... Povsem napačno je te ekipe siliti v delovanje po starem konceptu. »Tako je vedno bilo in tako je tudi zdaj!« In ne razumite me napak, saj ne mislim, da je z amaterskimi ekipami kaj narobe ali da ne bi smele obstajati, a nima smisla, da se jih postavlja ob bok profesionalnim, mednarodno aktivnim košarkarskim ekipam. Da se bolje razumemo: amaterske ekipe niso le ekipe, v katerih igralci in trenerji za preživetje opravljajo drugo službo, ampak so tudi tiste ekipe, ki si ne morejo privoščiti plačila igralcev skozi celotno sezono. In na žalost je takih ekip preveč. Helios ima kar nekaj profesionalnih igralcev, ki še vedno čakajo na svoje plače od bivših ekip, iz te ali prejšnje sezone. To ni dobro za nikogar. Čas je, da spremenimo ta star, tradicionalen, a napačen sistem. Tudi Maribor in Grosuplje Elektra je ravno pred nekaj tedni oznanila, da ima težave, a nekako se še vedno želijo prebiti skozi sezono. Maribor se je s težavami soočil lani in moral prekiniti svoje aktivnosti. Grosuplje se je odločilo, da zapusti profesionalno košarkarsko ligo in ponovno začne nastopati v amaterski ligi. To je pravzaprav neverjetna poteza, ki si zasluži najvišje spoštovanje. Odnos: »Poglejmo, kako dolgo nam uspe voditi ekipo in kako daleč lahko pridemo«, je povsem zgrešen pristop, ki ga je treba odpraviti. Vsi so odgovorni za to ekipo, a tudi za druge ekipe v ligi - s kakšno katastrofo bi se soočili, če bi tri ekipe nenadoma zapustile profesionalno košarko v Ligi Telemach? Kdo bi lahko rešil ta grozljivi scenarij? Nekaj pa je gotovo - na takšno težavo lahko naletimo kadar koli. Le še naprej moramo početi to, kar počnemo že leta, nato pa le počakati na račun, ki ga bomo morali prej ali slej poravnati. Kaj torej storiti? Trenutno je v prvi slovenski ligi 12 ekip, tri igrajo v ligi ABA, a v naslednjem letu bosta to le dve. Skupno so štiri ekipe igrale na tekmovanju FIBA, ena še vedno igra v pokalu ULEB/Eurocup, in nenazadnje, dve ekipi igrata v pokalu Alpe Adria Cup. Pravzaprav, to niti ni tako slabo! To pomeni okoli 150 mednarodnih tekem z našimi najboljšim ekipami, od katerih se jih 75 odigra v naših domačih dvoranah, kar predstavlja dovolj možnosti za ogled košarke na visokem nivoju. In te tekme se odigrajo v okvirno štirih mesecih, kar pomeni skoraj 20 tekem na mesec. Slovenski oboževalci se nimajo kaj pritoževati. Zdaj imamo tudi našo slovensko ligo - kar pomeni 16 tekem v redni sezoni, 10 v ligah na drugi stopnji in še okoli 5-10 v finalnih tekmah, kar skupno znaša okoli 31 tekem. V pokalu Spar Cup pa je še dodatnih 12-14 tekem. Kar veliko za tako majhno državo ... Ne smemo pozabiti, da je Slovenija najverjetneje najboljša košarkarska država z majhnim številom prebivalcev. A del delujočega sistema predstavljajo solidni finančni temelji, ki zagotavljajo naložbe v okolje, v ekipo in nenazadnje, kar je najbolj pomembno, v razvoj mladih. Zato potrebujemo medije, oboževalce in seveda pokrovitelje. Kot vsak gospodarski sistem, ima tudi slovenska košarka svoja pravila, potenciale in omejitve. Nekdo, ki se bolj spozna na matematiko, demografijo in marketing, se bo nemudoma strinjal, da je število ekip v določeni regiji odvisno od njene velikosti, števila prebivalstva in specifik ljudi, ki tam živijo. Nikoli ne bi smelo biti odvisno od zgodovinskih prelomnic, političnih dogovorov in starih načel. Košarke ne gre izločiti iz resničnega sveta, predstavljati mora delujoči del večjega sistema. V Sloveniji je treba še veliko spremeniti, ko je govora o pričakovanjih glede prihodnosti košarke: * potrebujemo povsem profesionalno ligo * vodena mora biti kot dobro podjetje * obstajati morajo jasna pravila za »kdo, kaj, kdaj in kje« * za razvoj lige morajo biti dodeljena sredstva * odločitve, povezane z ligo, mora sprejemati samostojno in neodvisno vodstvo Cilj: osmerica Prvi korak je treba narediti z odločitvijo, da bodo od prihodnje sezone dalje vse ekipe igrale v slovenski ligi. To je neverjeten prvi korak, a brez vsake vrednosti, če se dopusti sodelovanje tudi amaterskim ekipam, ne glede na to, ali lahko poravnajo svoje obveznosti ali ne. Ni zelo spoštljivo, da se visokokakovostne mednarodne ekipe sili v dvoboje z »drugorazrednimi« ekipami. Zaradi tega bodo imeli nemotivirane igralce, tvegali več poškodb in nesmiselno zapravljali sredstva za vodenje svojega »posla«. Zdaj je pravi čas, da se popravi situacija v slovenski vrhunski ligi in da se število ekip zniža na 10, pozneje pa na 8. S tako številko bi bilo vrhunskim ekipam predvsem zagotovljeno, da igrajo na košarkarskih tekmah visokega nivoja, poleg tega pa bi manjše število tekem tem ekipam še vedno omogočalo, da igrajo na mednarodni ravni. Zvezdniških igralcev iz tujine ne bo treba več prepričevati, naj teden za tednom igrajo v majhnih dvoranah, saj gre le za dejanskih 40 minut, raven motivacije pa se bo ohranila za dolgo in težko sezono. Raven tekem se bo dvignila, mediji bodo ponovno odkrili lepoto svojih slovenskih dvobojev in sponzorji bodo pokazali svoje zanimanje.  Gre za cikel, ki deluje le, če je vse v ravnovesju. Drugo ligo bi lahko razširili na štiri regionalne divizije, kjer bi bilo tekme lažje odigrati, najboljši pa bi iz leta v leto napredovali, kot osma ekipa v slovensko superligo. To bo pritegnilo mlade igralce in jih prepričalo, da morajo trdno delati, da bi lahko igrali v boljši ligi, plače bodo končno razumne in še najbolj pomembno: te plače ne bodo navedene le na papirju, ampak se bodo dejansko tudi izplačane. Slovenija bo končno imela vrhunske ekipe, kjer bodo mesto našle močne mlade generacije, kar bo posledično privedlo do močne prisotnosti na tekmah v okviru mednarodnih prvenstev. Zadnja leta niso bila preveč obetavna in raven pomembnosti, ki so jo slovenske državne ekipe nekoč imele, je med zadnjimi tekmami dramatično upadla. Slovenska košarkarska zveza razpolaga s približno 3 milijoni evrov sredstev letno in upam, da bo prej ali slej dobršni del dodeljen financiranju najbolj pomembnega orodja v našem košarkarskem okolju: slovenske prve lige. V prave kanale Lepo je vse to porabiti za aktivnosti državnih ekip in drugih mednarodno usmerjenih aktivnosti, a nujno je treba spremeniti prioritete denarnega toka in ga usmeriti v prave kanale. Ne bo nam v ponos, če bomo v prihodnosti imeli vrhunsko opremo in drese za naše državne ekipe, če na tekmah ne bodo zmagovali. In brez razvoja mladih, te ekipe ne bodo mogle zmagovati na mednarodnih dvobojih. Brez slovenskih ekip pa tudi razvoj mladih igralcev ni mogoč. In tu se bo krog zaključil. Z dobrimi ekipami bomo imeli sredstva in vire za razvoj naše igre, igrišč, igralcev; zmagovali bomo, navijači in mediji se bodo vrnili, otroci se bodo razvijali in rasli bodo odlični igralci, postali bodo junaki, sledilo bo še več mladih in Slovenija bo ponovno postala vrhunski košarkarski narod. Prihodnost se prične danes! Ne smemo zamuditi tega vlaka, zaradi nas samih in zaradi Slovenije. In ne pozabite, zima postaja hladnejša, tekmovanja pa vse bolj vroča - zato se pridružite igri, kjer koli že ste ...