Dobrodošli v mesto kjer je bivala Veron’ka
in je vsaka druga prebivalka nje dostojna potomka.
Pol kača zahrbtna, pol deklica vesela,
nog ne da narazen, k’ b’ j’h prasica res ne mela.

Pa se povzpnimo v njeno nekdanje domovanje,
poglejmo okrog in čez rob – to prekleto sranje.
Gospod Knaflič se zarad’ bradača gotov v grob obrača,
mar ni bla v Utok svoje cajte še kar v redu plača?
Pa v Titan,  v Stolu pa tud’ v Svilanit?
Zdaj pa vse hudič jemlje, vse gre direkt v rit  …
Da o blokovskih naseljih sploh ne govorimo,
k’ tam vmes noter je pa prav zares adijo.
Avto – če ga že maš – je bol, da je blindiran,
k’ drgač ti hitr’ noter pade kšn kurac naflešeran.

Svari in opozarja nas že star moder pregovor -
boj se mesta v katerem zmanjka štacionov.

Moti se kdor meni, da Kamn’k umira
–  gospoda, je že umrl – 
sam’ga sebe je od not na ven požrl.
Res pa da obstaja in vztraja mala Menina,
ta nam bo za mestece trugo nardiwa.
Fantje kar pokrov gor dente pa prbijte,
vam pa hvala lepa, pa še kaj prid’te!