Moje srce je
mehko,
kot tič
osemdesetletnika
na smrtni postelji,
mehko kot kolena
dvomov polnega
ženina pred
oltarjem,
voljno
kot sveže pečen
trojanski krof,
voljno
kakor zlata
maturantka
na končnem izletu,
občutljivo
kot koža
ožgane rdečelaske,
občutljivo
kot gospodinja
v menopavzi,
puhasto,
kot zajčji repek
na obesku za ključe,
puhasto
kot pozabljeni rački
v ločju, …
A tega marsikdo
ne bo nikoli izkusil,
saj so za dostop
potrebni vsaj pajsar,
macola in majzl.