Poznam natanko dva deklarirana buzeranta, ki ste se recimo temu ‘ javno’ izrekla o svoji usmerjenosti, čeprav sem prepričan, da sem jih v življenju zagotovo srečal več, le da se ostali niso upali izreči ali pa so se odločili, da se njihova spolnost ne tiče nikogar razen njih samih, s čimer se popolnoma strinjam.
Oba prej omenjena osebka sta nadvse prijetna možaka, ki se svojih nagnjenj ne sramujeta in sta z njimi sprijaznjena, kar sedaj nenamenoma zveni tako, kot bi imela kak nemaren lišaj ali pa neozdravljivo bolezen, čeprav sem hotel reči to, da sta vrata ne le odprla, temveč sta jih z nogo vrgla s tečajev in izstopila iz nje brez kakršnegakoli pompa, pa vendar svoje homoseksualnosti ne obešata na veliki zvon in se živopisanih povork in parad ponosa ne udeležujeta, saj smatrata, da gre za navaden cirkus in potrjevanje predsodkov, da so pedri malce prismuknjeni klovni, podvrženi razkazovanju in kazanju svojih golih zadnjic, ki mislijo, da je že to, da so pripravljeni iti na ulico v usnjenih vročih hlačkah, z naoljenim telesom, obuti v puhaste roza škornje, vrat pa jim krasi zelena boa, zadosten razlog za odobritev posvojitve.

V njunem obnašanju ni potrebe po tem, da bi vesoljni svet vedel o tem, da imata raje moške, čeprav je eden od njiju nekoliko bolj nežen v svojih gibih in retoriki kot drugi, po čimer bi v svoji nevednosti lahko morebiti napak sklepal, kje se v njunih razmerjih med ljubljenjem s svojima moškima nahajata, a sem to sliko brž odpravil, saj se me prav nič ne tiče, niti me ne zanima.
Pričevanja o moški ljubezni najdemo že v starogrških pripovedkah in zgodbah, kot tudi v rimskih. Oba imperija sta propadla.

Kasneje so jih skozi zgodovino preganjali tako desničarji, kot levičarji. Tako nacisti kot komunisti. Različne pristope ‘zdravljenja’ so ubirali tudi v povojni Angliji, vendar se niso izkazali za ravno uspešne. Alan Turing denimo, je kljub predpisanemu estrogenskemu tretmaju ter po zaužitju cianida, umrl kot homoseksualec.

Zaželeni niso povečini v nobenih segmentih družbe, zavračajo jih od komunistične Kitajske do katoliške Poljske in pravoslavne Rusije.
Pravzaprav se še tako različna osebka na tem planetu, povsem različnih nazorov in opredelitev, bržda strinjata v eni stvari in jima je ena redkih, ki jima je skupna.
Ne eden ne drugi ne marata pedrov.
Domneva, da tovrstne predsodke do homoseksualcev gojijo le zaplankani, zarukani in zadrgnjeni ne drži povsem. Tudi med razgledanimi in izobraženimi, nemara celo med akademiki najdemo ljudi, ki gejem niso ravno naklonjeni.
Spomnim se pogovora spred nekaj let z gospodom na pragu tridesetih let z dvakratno univerzitetno izobrazbo, ki me je prepričeval in mi na vse možne načine zagotavljal, da je homoseksualnost pravzaprav bolezen, ki se jo da zdraviti in s pravilnimi medicinskimi prijemi tudi ozdraviti.
Na moje dvome, da medicinski krogi uvrščajo homoseksualnost med bolezni se je odzval povsem mirno. ‘Bolezen je …’
Prasnil sem v smeh, saj sem si predstavljal ambulanto polno možakarjev, ki bi radi štirinajst dni bolniške, ker se jim je zaluštalo tiča in bi bilo nemara dobro odležat, da mine.

Vzemimo predpostavko, da Bog obstaja kot neizpodbitno dejstvo in ji sledimo. Obstoj Boga je resničen, potemtakem je Bog ustvaril svet in vse na njem. Od rek, morij, hribov, gora in planin, do gozdov, rastlin, živali in Človeka.
Ustvaril je njegove značilnosti, njegove potrebe, njegova hotenja, nagnjenja in predsodke.
Ustvaril je mržnjo in strah do drugačnosti, torej je on ustvaril vse te ljudi, ki sovražijo pedre, sovraštvo pa se rodi iz nepoznavanja in strahu, kajti, če bi si človek vzel čas, da svojega sovražnika spozna, bi v njegovih lastnostih nedvomno našel tudi take, ki bi mu bile po godu in bi ga s tem, ko bi ga bolj in bolj spoznaval, z vsakim novim spoznanjem vedno manj in manj črtil.
Bog je ustvaril boječega človeka, človeka, ki se boji sočloveka in česarkoli mu le ta utegne storiti ali pa mu škodovati.

Bog sovraži pedre.
On je stvarnik vseh teh ljudi polnih mržnje in predsodkov, zaslepljenih od lastne nečimrnosti in samovšečnosti, zavolj katere sklepajo, da se je v primeru prostovoljnega ali pak neprostovoljnega srečanja ali nemara celo pogovora s pedrom treba usesti s hrbtom proti steni in si s tem zavarovati svojo slaboumno in lahkomiselno zadnjico pred gnusnim vdorom buzeranta, ki jim je prekrižal pot, nezavedajoč se, da imajo homiči vgrajene visoko zmogljive gaydarje, poleg tega pa je tudi njihov čut za estetiko malce bolj izpiljen in ne napadajo lastnike kosmatih zadnjic kar vsevprek.
V primeru, da se znajdete v situaciji, kjer bi vam kak peder odkrito namigoval na združitev in bi vam pretirano dvoril, prosim vzemite v obzir njihove (skorajda) nezmotljive zaznave potencialnega partnerja in si priznajte, da globoko v vas tiči peder.
Ali pa si tega, da bi v vas tičal peder, na moč želite.