Rdečelični božički plezajo na balkone hiš, utripajoče lučke na slehernem oknu, košate smreke na osrednjih trgih slovenskih mest,  prisiljen filantropizem, zaslužkarstvo pod pretvezo humanitarnih akcij, lažna evforija, hinavski nasmehi na obrazih ljudi in srečn’ga pa zdrav’gana vsakem koraku.

O, ježešna, to šele pride!

Ljudje, ki se med letom komajda pozdravijo, si bodo segali v roke, si izmenjavali “topla in iskrena” voščila, vabili en drugega na kozarček in upali ,da se povabljeni ne bodo odzvali.

Če pa se slučajno le odzovejo, bodo pripravili narezek iz najbolših salam in sirov, ponudili jim bodo najboolj rujno kapljico in uvoženo pivo. Tudi aperitiva ne gre pozabiti.
Gostitelj bo pobaral svojega kamerada:” Boš viski, konjak, mam tud’ en prima domač orehovec.”
Družici bo ponudil čokoladni liker, borovničev liker, teranov liker, … kakršnegakoli si bode zaželela. Vsega je v izobilju.

Tudi gostje ne bodo skoparili. V pisani darilni vrečki bodo prinesli drago buteljko, zlato ali srebrno penino, fine čokoladne pralineje pa še kako drago reč. Da ne bodo rekli, kako so jim prinesli le deset dek kave in steklenico sivega pinota.

Pogovarjali se bodo o tem, kako dobro jim gre, kako so njihovi otroci srečni in pametni, kako krasen dopust so preživeli, kako je mesto lepo okrašeno, kako prekrasno prednovoletno zabavo so imeli v službi, kako bogate pakete so jim delodajalci namenili, nazdravljali bodo in se veselili.

Sama pozitiva in hvala vsega vprek.

Ker v veselem decembru se res ne spodobi jeziti in šinfati. To se počne v vseh drugih- neveselih mesecih.

Komaj čakam, da bo tega veselega decembra – KONEC!

SREČNO NOVO LETO!