Mi je šlo prejle skoz glavo neko besedilo, ali bolje rečeno nek refren ' on je pač tak!'. E pa nije to sasvim tako.
Če nimaš svojega domicilja, kamor bi kdaj ostali prišli na kafenisanje in brez cilja tulumariš okrog, stresaš svojo neje_voljo, kakor se ti tisti dan pač zazdi in skozi svoje besedne domislice oddajaš nek vibe, potem se je treba nekako obnašat tako, kot če bi prišel k nekomu domov na kahvu. Sezuješ se, če je treba, šjedneš fino, poveš, če maš kaj povedat, može i kritika, saj smo odrasli, bomo že progutal, se da zastopt, tud če maš slab dan pa si mal siten ... če ti baš ni za hodt v goste, ker si trenutno nekaj nadrkan, pa ti ni glih za bit z ljudmi, al pa že skoz penđer, kad proviriš, vidiš, da kuvaju nekaj kar teb ni po godu, potem raje ostaneš zunaj. 
Ne uletiš noter pa se jim kenjaš i u tanjur i u finđal, pa kako morte to sranje jest, ja ga ne bi keru dao, em je kahva gorča, ja bi rađe slađu.
Nekako ne zgleda, da si tko ne_prikrito nesramen, malček žaljiv, vedno pa svoje izjave zavijaš v tančico dvoumnosti s ščepcem pikrosti, prcanja, rahla podjebavanja in podobne sličnosti te ličnosti so pa nekaj kar moraš objeručke sprejeti in bognedaj, da bi kdaj kaj djaw, ker potlej je uzbudjen i uvredjen on! 
Saj se ti kao opraviči, hkrati in obenem, ti pa tko Prc, Milojko!, uz muzičku nastavu da vedet, da se je opravičil zgolj zato, da boš pod vtisom te silne ponižnosti ne opazil, da se ti v bistvu v ksiht reži, ćeš, jesam te v mozak jebavo, al tolko, da znaš, da mi nije žao. 
Ker on je pač tak.  
Ko ta  ironični excuse me scusi - ne gre skuzi, pa se lepo nasmehne, vstane in je že pri vratih. 
Borivoje Šurdilović moment per excellence! Možda se nikada više nečemo videti. 

Balkanski patos skroz! 

Podiš gha! Ne maraš ga več! Prosim, če zapustite objekt! Čeprav si hotel reči le 'daj ne me jebat!' 
Ampak ej, kam pa pridemo brez drama_tur_ gija? 
A naj se lupim po glavata z oklagija? Su tepsija da se čuknam? 
Moledujem, prosim? Na - stavišedrugolicetlega - maste!
Ne nkar ne hod, saj bom boljši gostitelj, bom odslej se le nasmihal in bom hvaležen, da sploh prideš, se oglasiš in blagosloviš moj zid s svojo cenjeno prisotnostjo in pre_vzvišenim komentarjem.