Članek
Bojim se ...
Objavljeno May 25, 2016

Poskusi si zamisliti, da nečesa kar uporabljaš skorajda vsak dan, ni več. Predstavljaj si, da tole pomagalo, prek katerega izlivam svoje (za)misli, in ki ga vsakdo med nami pridno koristi v različne svrhe, tako poslovne in službene, kot tudi zasebne, za ohranjanje raznoraznih stikov, za pošiljanje podatkov, iskanje informacij, prebiranje časopisov, gledanja filmov in vsega ostalega, kar so nekoč pokrivali časopisi, radio in televizija, ter navsezadnje tudi kinematografi, nenadoma, takole čez noč, preprosto ugasne.
Mrk internetov!
Poskusimo si vsi skupaj za trenutek predstavljati nepredstavljivo.
Vem, vem … Prvotna reakcija bi bila: ‘OMFG! Kako bomo živeli odslej naprej, to je konec sveta, družbe, gospodarstva! Konec razvoja in napredka, konec neke ere! Vrnite nam internete!’ Scenarij za srhljivko enaindvajsetega stoletja.
Kaos, panika, kolaps, pizdarija živa. Nedvomno. Pa vendar? A bi se ne dalo živeti brez kurčevega googla? Facebooka? Elektronske pošte? Twitterja, Instagrama in bogsigavedi česa boga vsega še!? Seveda bi se dalo!
No … nekaj časa bi bili malo izgubljeni in zbegani, a na koncu bi zopet posegli po svinčniku in listih iz tiskalnika, ki bi nam odslej služil kot pručka, razen, če je mutifunkcijska naprava in bi ga imeli pač za fotokopirni stroj. Namesto pred računalniškim zaslonom bi sedeli ob dobrem starem časopisju in buklah, kar niti ni nujno tako slabo, kajne? Jebo te KindŁe. Kaj kmalu bi zadeve normalno stekle in marsikdo bi si zagotovo vsaj sam pri sebi rekel:’good riddance.’
Sem pa prepričan, da bi določen segment ljudi, ki preljubo nam medmrežje uporabljajo v druge namene kot običajni ljudje, prizadelo bolj, kakor pa, če bi jim odrezal roko ali nogo. Preprosto pohabljeni bi bili. Internet je namreč prekrasna pogruntavščina za vse tiste bedake, fanatike, zblojence in obskurneže, ki prek zmožnosti interneta, da dosega sleheren kotiček zemeljske oble, širi svoje idiotizme, strahove, predsodke, kretenizme in nebuloze med preostalo zabito sodrgo z inteligenčnim količnikom, ki komajda presega njihovo številko čevljev.

Zdaj, ko ti je uspelo orisati si situacijo ter ta krasni novi svet v katerem bi se dejansko dalo živet, četudi bi nam izklopili net, si bržda ugotovil, da niti ne bi bilo tako strašno slabo, si poskusi pred oči predočiti stisko in brezup zgoraj omenjenih ubožcev.
Njihovo neizmerno bol, zavolj nezmožnosti širjenja svojih bolanij v obliki amaterskih filmčkov, neostrih fotografij in z logiko ter s pametjo skreganih teorij v obliki slaboumnih spisov polnih domnevnih dokazov med ostale labilne in naivne bebce, ki komaj čakajo, da jim nekdo razkrije kako najnovejšo zaroto – pardon resnico!, za katero stojijo zionisti, satanistične srednjeveške združbe, gejevski lobi, prostozidarji, CIA, pripadniki NWO, murgeljski lobi, feministke, iluminati, komunisti, priseljenci, begunci in vsi ostali bavbavi, ki prebivajo v njihovih praznih beticah, kjer zagotovo ne čutijo nikakršne utesnjenosti, temveč se po prostranstvih brezumja sprehajajo kot Rothschild po svojem posestvu.

Vsakič, ko naletim na kakšno takšno vest, jo prebiram s široko razprtimi očmi, pobešeno čeljustjo in napredujočim glavobolom ter se sprašujem, kaj za vraga bi storili TI ljudje!? Potem pa me prešine! Aber naturlich! Saj je menda jasno! Toda …
Bi si ti pametnjakoviči, napredneži in vseznalci, po vzoru Speakers cornerja iz londonskega Hyde Parka, kjer je tema potem odprta za javno diskusijo, drznili poslužiti se javnega nastopanja vsem na očem na govorniškem odru, kjer obstaja možnost, da mu nekdo prav tako javno pove, da je malce trčen ali pa se med zbranimi najde kdo, ki bi njegove nore teorije ovrgel ter ga izpostavil javnemu posmehu in obmetavanju z gnilimi paradižniki ali pa nekje iz ozadja dobro umerjen kamen zalučan v tisto votlo lobanjo?
Bi si drznili pleteničiti o tem, da je zemlja ravna, v njenem osrčju pa v skrivnih, tehnološko visoko naprednih podzemnih bazah, ki so jih predvidevam zgradili že takrat, ko so po Zemlji lomastili dinozavri, živijo nezemeljska bitja, ki so nekakšen hibrid med človekom in kuščarjem, jedo majhne otroke, pijejo kri in vladajo svetu, saj zmorejo prevzeti človeško obliko in zavzemajo najbolj pomembne položaje v svetovni politiki!?

alpha draconian

Alpha Draconians – ena od šestih nezemeljskih vrst, ki se za prevlado nad nad Zemljo bore

Res, srčno rad bi videl nekoga, ki premore toliko korajže – norosti mu zagotovo ne primanjkuje – da bi se povzpel na oder in tvegal, da postane ponosen lastnik modne bele jakne z nekonvencionalnim zapenjanjem zadaj, za nameček pa bi prejel še nekaj brezplačnih nočitev v oblazinjeni sobi brez oken, ki jih tako ali tako ne potrebuje, saj ima svojo burno domišljijo.
Ali pa bi hudič frdaman nalašč oznanil svojo resnico, potem pa bi bolničarje, ki bi ga kar od daleč naciljali s puščico za pomiritev, kot kako nevarno zverino, obtožil, da so pravzaprav uslužbenci drakonijancev, ki bi ga radi utišali preden jih on lično in personalno razkrinka pred celotnim svetovnim občestvom in nas tako reši te nadloge.

Vse skupaj, resnici na ljubo zveni bizarno. In smešno. In neverjetno in pomilovanja vredno bitjece moraš biti, da vse skupaj verjameš, a na žalost je takih posameznikov precej in več kot jih je – bolj nevarni so.
Se ne bi dalo proti vsem tem teoretikom zarote nekako ukrepati? Saj vem – svoboda govora in te bedarije … kaj pa moja svoboda do tega, da nočem bit izpostavljen neumnostim? Da me je strah ljudi, ki so videti povsem običajno, doma pa prebirajo na stotine strani neke babure, ki je samooklican kanal, ki sodeluje z Bitji Svetlobnega Vnebovzetstva in Bitji luči, hodijo na njena predavanja in kimajo sleherni izrečeni besedi. Tako nastajajo sekte, krščenduš! Take se formirajo ločine, ki so za svoj prav pripravljene storiti marsikaj.
Tuhtajoč o tem, da se neumnih ljudi dejansko bojim, se spomnim, da je pred njimi opozarjal že (vsaj) eden pred mano. E, moj Carline … Zaman.

neumn

Nikdar ne podcenjuj moči, velikih skupin neumnih ljudi.