Svoboda.
Atraktivna iluzija v kateri se filozofsko ziblje in v praksi utaplja celo človeštvo.
Svoboda posameznika se namreč konča tam, koder prične svoboda drugega.

Ne, nisem Charlie.

Italijanski filozof Machiavelli je dejal, da cilj opravičuje sredstva. Interpretacije tudi? Njegovega mišljenja se je namreč poslužil tudi francoski aristokrat in pisec Marquis de Sade v svojem romanu Juliette Justine, ko je osmišljal orgazme svojih junakov - sadistov. In prav to počnejo sedaj zagovorniki Charlie-ja. Poveličujejo "sadistične artiste".

Enemu svoboda, drugemu trpljenje? Je to filozofija, ki jo objema današnje človeštvo?
Smo res lahko postali tako zelo naduti, podli in nizkotni?

Ne, ne opravičujem krvavih pokolov. Tako kot tudi ne opravičujem blatenja najrazličnejših etničnih/verskih skupin na račun nadutosti posamičnih nacij/religij/posameznikov/umetnikov?/...

Živimo v dobi globalizacije in multikulturnosti*, nismo se pa zmožni naučiti osnov sobivanja = tolerantnosti, strpnosti, sprejemanja, enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja. Milo rečeno, sramujem se "človeštva?".

Vseeno mi je, koliko provokatorjev pobijejo.
Niso martirji in niti ne heroji, če nase pritegnejo nejevoljo svojih žrtev.
Vsako dejanje ima posledico. Če se tega ne zavedajo, potem so preprosto idioti.

Vsi smo sposobni pokloniti svobodo lastni nadutosti.
Negirajmo posledice svojih dejanj in problem je rešen. Dokler se posledice ne odločijo pokloniti si ISTE svobode,
ki jih bo zmogla osvoboditi nas.

In teorija zarote? Špekulacija ali ne? Dokler bomo pristajali na tako neumne in podle igrice,
bomo opravičevali obstoj najrazličnejših špekulacij. Vseeno mi je torej ali gre za zaroto ali dan,
ki ga je zamračila neumna nadutost posameznikov. Krivi smo tako ali drugače - za eno in/ali drugo.

Indijska filozofija uči: Ne počni drugemu tistega, česar bi ne želel, da drugi stori tebi.

In vi bi razpravljali o svobodi?!
Osvobodite najprej same sebe iluzij lastne veličine = nebuloz!

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

*Termin obsega deskriptivni in normativni vidik. Opisuje dejstvo, da na nekem področju skupaj prebivajo skupine različnega etničnega ali geografskega izvora, med katerimi so precejšnje kulturne razlike, denimo jezik, religija, vrednostni sistemi. Je pa tudi program delovanja demokratičnih družb, ki naj bi uradno prepoznale razlike in kulturni pluralizem ter v javnih politikah zaščitila kulturno raznolikost, kar lahko pomeni pripisovanje kulturnih pravic različnim skupinam in prednostno obravnavo zaradi neenakega položaja manjšinskih skupin.
(http://www.termania.net/slovarji/terminoloski-slovar-vzgoje-in-izobrazevanja/3474971/multikulturnost)