Naša hči se spopada s specifično gensko napako, zaradi katere moramo biti neprestano pozorni na prehrano, ki jo vnaša v  telo. Domače okolje ni dovolj, da bi uspešno uravnavali njeno težo.

Pregledovanje jedilnikov po vrtcih in osnovnih šolah ter opazovanje prehrambenih navad v Sloveniji, je vse prej kot spodbudno. Prehrana 21. stoletja je še vedno zasnovana na principu prehrambene piramide, ki sloni na ogljikovih hidratih.

Ogljikovi hidrati nič drugega niso kot sladkorji, naše telo pa zaradi njih pridobiva na teži. Povprečen šolski jedilnik predvideva vnos ogljikovih hidratov ob vsakem obroku - 2 malici, kosilo.

Spreleti me srh, ko promislim da bi, v kolikor bi se prehranjevala na katerikoli slovenski šoli, spoštovala njene jedilnike in porcije obrokov bila kaj kmalu tudi sama debela, čeprav sem sicer povsem zdrava odrasla oseba.

Že dolgo je tega, ko so se naše bivanjske navade spremenile. Nismo več kmetovalci in vsakodnevno ne opravljamo težkih fizičnih del. Temu primerno se mora prilagoditi tudi naša prehrana. Sodobna prehrambena piramida naj bi bila sestavljena takole:

Zelenjava bi morala biti temelj naše prehrane, slediti bi ji pa moralo sadje, mesni, ribji, mlečni in sojini izdelki, omejiti bi  morali vnos sladkorjev, ogljikovih hidratov in izdelkov, v katerih je prisotna visoka stopnja škodljivega holesterola.

Vegetarijanci se bodo seveda tej prehrambeni piramidi močno upirali. Naj tu poudarim, da nimam nič proti njihovim prehrambenim navadam, da pa so lahko le-te posamezniku tudi nevarne. Meso je namreč edino živilo, ki je sposobno dajati občutek sitosti tistim, ki tega občutka nimajo.

Skrajni čas torej, da spremenimo način svojega prehranjevanja in iz naših jedilnikov izločimo pohanje, cvrtje, ogljikove hidrate in prekurjene ter nezdrave maščobe.

Skrajen čas, da pričnemo naše otroke učiti zdravih prehrambenih navad, ki jih bodo spremljale skozi vse življenje, namesto da jim neprestano ponujamo sladkorje v najrazličnejših oblikah.

Največja shizofrenija je življenje v družbi, ki promovira zdravo življenje in se vsakodnevno spopada z debelostjo na način, da tradicionalno zasidrane predpotopne škodljive navade svojega ljudstva ukoreninja po šolskih ustanovah. V družbi, ki si opere roke tako, da v pomočne pakete socialno ogroženih skupin namesti najbolj nekakovostne in zdravju škodljive izdelke: sladkor, moko, olje in makarone...