Med nežnim medsebojnim gnetenjem prstov na nogah, me spreleti občutek.
Občutek, da so vanje reinkarnirani vsi moji predniki in morda še kdo, ki sploh ne sodi zraven...
Strašno jim prija, ko jih mož tako ljubeče mečka in boža...

Ustvarjam nov kult religije...

Utelešeni na stopalu popolne neznanke se prepuščajo trenutnemu udobju.
Povsem sproščeni in miroljubni ako pestovani...
Opuščajo spektakularne, vsakodnevne bitke, v katerih se
nastrojeni drug proti drugemu, medcelično upirajo svoji strukturi...

V molk potopljeno zavedanje združenja najrazličnejših atomov in molekul navidezne celote jaza, ki jaz nisem...

Lahko jih občutim... Bolj ali manj sprijaznjene z usodo...
V prstih popolne neznanke... V molekulah človeške strukture, gostiteljskem telesu neštetih zajedalcev...
Lahko se krešem/o v lastnih blodnjah in zablodah, lahko živim/o v medsebojnem sožitju...
Izberem slednjega.

Primem star, majav stol in ga zvlečem za očesni orbiti.
Opazujem njihove in lastne projekcije na medlem platnu.
Predana vesolju.
Žejna neskončnosti, ki zeva med mano in univerzumom.

Potrebujem drugačnost..., da preživim.
Tisto pristno, tisto zdravo. Tisto, ki jo sam občutiš in jo zaradi sebe ljubeče sprejmeš.

...Nudijo mi celotno spoznanje in jaz sem parazit le-tega.

Vse bitke in soobstoji so smiselni...
Neznanka, ki sobiva z lastnim zvezdnim prahom.