Ne razumem. Enostavno ne razumem nevrotičnih žensk, ki z odzvanjanjem petk merijo ritem lastni hiperaktivnosti.
Sama sem od nekdaj zelo, zelo umirjen človek, s skrajno občutljivimi bobniči, zaradi katerih sem več kot strog sovražnik visokih pet. Bog ne daj, da bi se kdaj udeležila ljubljanskega ženskega teka v petkah, saj bi me najverjetneje morali kaj hitro, v prisilnem jopiču, z rešilcem urgentno odvesti do najbližje psihiatrične klinike in me vanjo internirati.
Pa ne zato, ker bi bila sama nora, temveč zato, ker ne odobravam norosti okolice. Menim, da je moja intoleranca več kot upravičena, saj ni od takšnega živ-žava in legla glavobola, prav nobene koristi.

V otroštvu so me obdajale same nevrotične babe. Vpitje in nevroza sta bila moj stalni, vsakodnevni spremljevalec. To je temeljni razlog da se ženskemu svetu izogibam, kolikor se le da. V kolikor vanj sovpadajo še pretirana samovšečnost, dirigiranje tempa okolici, odsotnost posluha, pretirana hiperaktivnost ter nošnja visokih pet potem vem, da imam vsekakor opraviti z žensko in nikakor ne s človeštva dostojnim človekom.

Skušam odvrteti svojo, od vrtoglavic pijano glavo, v kontra smer in naravnati ostrino tilt-shift objektiva na opazovani objekt.
Nisem zmožna koncentracije. V neposredni bližini neprestano kipi, žubori, treska, napada, ruši, divja, lomi, pretresa... Ženska, kajpak.

Na vsake toliko se nepričakovano umesti v moj kader, tako da me vsa ta nevroza dohiti, pregazi in v celoti prevzame.
Na trnih živim za trenutek, ko jo bom morala zopet, z veliko mero razumevanja ogovarjati k umiku iz fotografskega kadra.

Po štirih urah nehumanega fotografskega naprezanja mi povsem prekipi in počim kot ekonom lonec, kateremu je pravkar odfrčal pokrov.
"Res mi je žal, da sem takole vzkipela," se opravičim, "vendar me to vaše tekanje v petkah gor in dol spravlja dobesedno ob pamet! Navsezadnje sem vam dejala, da imam že cel teden težave z zelo hudo vrtoglavico."

Zmagovalno se nasmeje, vsa srečna, ker je pridobila opravičilo na mojo reakcijo.
Na mojo veliko žalost, s tem zgolj dotoči dodatnega pogonskega goriva svojim konjskim močem, nabrusi petke in jezik ter nadaljuje s svojim kipenjem, žuborenjem, treskanjem, napadanjem, rušenjem, divjanjem, lomljenjem in pretresanjem.

Drage "ženskice":
V kolikor je vaše delo dinamično in ne temelji na osem urnem sedenju za pisalno mizo,
bo vaše neumorno kopitanje strankam in sodelavcem razjedlo možgane!
Kaj res ne premorete niti malo samokritičnosti in posluha za okolico?
Zase ga očitno nimate, saj se sicer ne bi pretvorile v ritem taktirko.
Obstajajo ljudje, katerim je zdrav, nemoten umski proces, nepogrešljiv.
Zatorej crknite, če brez petk živeti ne morete!