V že zdavnaj iztirjenem, povsem deviiranem svetu, se nas peščica vedno znova zdrzne ob tej etiketi ne doumetih razsežnosti.

Kaj sploh deviacija je?

Tako na skopo jo opisuje slovar slovenskega knjižnega jezika, ki zopet dokazuje spornost strokovnih kadrov, ki ga pišejo:

deviacija = odmik od normalnega ali pravega, odklon; psihična deviacija = deviacije v otrokovem vedenju.

O spolni deviaciji ne duha ne sluha.

Pogled v druge slovarje mi razkrije sledeča tolmačenja.

Italijanski slovar:
deviazione = anche come sinon. di perversione: d. morale, d. sessuale, ecc. In sociologia, allontanamento dalle mete dominanti in un sistema sociale o dai mezzi per conseguirle ritenuti legittimi in quel sistema.

Prevod:
deviacija = tudi sinonim perverzije: moralna, spolna, sociološka, oddaljitev od ustaljenih smernic ali uporaba drugačnih orodij za doseganje legitimnih smernic, ki jih predpisuje družba.

Angleški slovar:
deviation = anything that varies from the accepted norm or standard is called a deviation.
sexual deviation = paraphilia = a type of mental disorder characterized by a preference for or obsession with unusual sexual practices, as pedophilia, sadomasochism, or exhibitionism.

Prevod:
deviacija =  vse, kar odstopa od ustaljene norme.
spolna deviacija = parafilija =  oblika psihične zmede (skušam najti čimbolj smiselni prevod), ki jo zaznamuje preferenca (= izbira – op.p.) in/ali obsesija izvajanja neobičajne spolne prakse kot je: pedofilija, sadomazohizem, ekshibicionizem.

Zaradi ozkega naštetega spektra deviacij, raziščem dalje in ugotovim, da parafilija zaobjema naštete motnje: pedofilija, zoofilija, voajerizem, ekshibicionizem, froterizem, sadomazohizem.

 

Torej… Če ta raziskovanja strnem, spišem sledečo definicijo:

spolna deviácija = razvoj temeljnega preživetvenega vzorca v skladu z zaobjeto zafrustrirano=zakompleksano strukturo (več/manjvrednostni kompleksi, ki prispevajo k nastajanju psihične zmede in razvoju posledičnih obsesij).

Pa si poglejmo še pomen besede frustrácija:
frustrácija =  -e ž (á) knjiž. duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje.

Na podlagi raziskovanj menim, da sem podala dovolj logično definicijo spolne deviacije.

 

Tendenca ljudske mase je enačiti raznolike spolne deviacije, saj se večina pogosto z njimi ne sreča in jih torej ne pozna ter tudi ne razišče. Strah pred neznanim vzbudi kup neutemeljenih, namišljenih posledic.

Ob analizi definicije bi vam moralo postati povsem jasno, da homoseksualnost ne sodi v nabor deviantnega vedenja.

Čemu je temu tako?
Odgovor se skriva v pripravljenosti prilagoditi se družbeno predpisanim kulturno-socialnim normam, oziroma zakonom, ki se razvijajo zaradi potreb ŠIRŠE družbe in temelijo na neodtujljivi pravici posameznika.

Homoseksualnost se nikakor ni od teh norm oddaljila do mere, ki bi jo smelo opredeljevati kot deviantno, saj temelji na sporazumnem, nikomur škodljivem odnosu dveh odraslih, zavednih oseb.

Nikakor je zato ne gre enačiti s pedofilijo, saj mladoletniki po zakonu niso sposobni odgovarjati za svoja dejanja in je vsakršno nagovarjanje le-teh k spolnemu aktu v nasprotju z moralnimi načeli naše družbe, oziroma kulturno-socialnega okolja, v katerem živimo. Tako opredeljuje zakon in v skladu s tem moralnim načelom živimo.

Sporna je tudi zoofilija, saj žival ni sposobna izraziti svoje svobodne volje v človeku doumljivem jeziku in zato ne more zavestno, sporazumno privoliti v sebičen človeški akt.

Voajarizem najde svoj spolni užitek v neodobrenem opazovanju in zalezovanju, ekshibicionizem v neodobrenem razgaljanju in razkazovanju lastnih spolovil, froterizem v bolezenski potrebi po nenehnem dotikanju oziroma drgnjenju spolovil ob osebo, ki se s tem dejanjem ne strinja.

Naštete oblike deviacije kršijo temeljno načelo moralno razvitih družb =  spoštovanje posameznikove neodtujljive pravice do svobodne izbire.

Izjema so sadizem, mazohizem in sadomazohizem, ki so jih navkljub morebitni sporazumni odločitvi dveh partnerjev, uvrstili v obliko spolne deviacije zaradi nevšečnih, mnogokrat smrtnih posledic.

Homoseksualnost je bila sicer res veliko časa uvrščena med spolne deviacije, kar pa se je v zadnjih desetletjih, glede na predhodno opisani uvid, spremenilo.

Homoseksualnost NE MORE BITI DEVIANTNA, KER NI V NASPROTJU S SVOBODNO IZBIRO NIKAKRŠNEGA ŽIVEGA BITJA IN NE NOSI NEVŠEČNIH, PREDVSEM PA NE SMRTNIH POSLEDIC.

Za otroke gre – teorija absurda

Zakonska zveza je trenutno, v naši kulturi še vedno definirana kot:
z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske.

Zagovorniki pripisanega ji pomena verjamejo, da takšna definicija besedne zveze nikakor ne more kršiti temeljnih, naravnih zakonov narave, niti ne zakonsko določenih obvez in dolžnosti, ki ji pritičejo, med katere sodi tudi zdrav, naraven način reprodukcije, skrb za potomstvo in otrokova vzgoja.

Heteroseksualna partnerja smeta v primeru nezmožnosti naravne reprodukcije celo stremeti k umetni oploditvi in posvojitvi otrok, saj sta teoretično usposobljena skrbeti za svoje otroke (kajti to piše v družbeno zaobjetem ustavnem zakonu).

Bullshit!

Težava zakonov je, da nikdar ne morejo zaobjeti celostne slike in so zato že sami po sebi absurdni.
Sama bi jih najraje prepovedala, saj bi morala otroka, ako res stremimo k njegovemu zdravju, vzgajati cela vas.

Šele skupna vzgoja bi namreč vzpodbudila širitev varnega okolja ter se postopoma znebila predsodkov, ki negativno zaznamujejo njegovo osebnost.

Trenutni zakoni so povsem skregani s človeško strukturo – z njegovim naravnim stremenjem po preživetveni moči znotraj globalizirane skupnosti raznoliko mislečih. Ne le, da ne zmorejo natančno definirati primernih starševskih vlog; vzgojne prijeme in odnos v relaciji z lastnim, posvojenim ali umetno oplojenim otrokom, temveč niti ne zavarovati naših otrok pred negativnim vplivom družine in stigmatirajočega okolja drugače mislečih.

V zakone se niti ne nameravam poglabljati, saj je bilo o tem in o posledičnih travmah naših otrok že ogromno napisanega. Travme izvirajo tako s strani otrok, ki so živeli v heteroseksualnih družinah kot tudi s strani otrok, ki so živeli v istospolnih družinah. Kaj ni to logično? Nismo popolni in otrokove travme so produkt naših nepopolnosti, njihovih tolmačenj – navsezadnje je otrok živo bitje sposobno razviti lastno svobodno izbiro v skladu s svojo preživetveno potrebo in možnostjo, ki mu jo nudi okolje. Le-to je v današnji družbi vse prej kot varno zatočišče njegovim primarnim potrebam in glede na družbeno naravnanost posameznikov na žalost nikakor ne kaže, da bo temu kdaj drugače razen, če se bomo začeli sčasoma zapirati v verske sekte, koder bo vsaka sekta lahko otroku vas.

Tako zelo smo si namreč različni in ne pripravljeni teh razlikovanj sprejemati. DRUŽBA NAJ BI TEŽILA K POENOTENJU ETNIČNE SKUPINE. ZAKONI NAJ BI NASTAJALI Z NAMENOM ZDRUŽEVANJA RAZNOLIKOSTI. ŽAL, TO OČITNO NE GRE IN POSLEDIČNO SO OŠKODOVANI PREDVSEM NAŠI OTROCI.

Obešamo se na skope, povsem nerealne razlage besed, zapisane v absurdne debele bukve zakona, ki nam diktirajo življenje. Iluzornost zakona pa na žalost zaživi lastno konkretno avtonomno življenje v interpretaciji posameznika; če se ga zapijem bom partnerju (lahko je drugega ali istega spola, to sploh nobene veze nima) glavo razbil, otroka pa nalomil ali celo posilil, neglede na ustavni zakon o človekovih pravicah.

Toliko so vaši zakoni vredni. Nič več, nič manj.


Ljudje smo sposobni delovati le v skladu z lastnimi zmožnostmi dojemanja sveta. Ob tem se moramo biti sposobni učiti negovati veliko dozo strpnosti in samonadzora ki ju, roko na srce, velika večina nima.


Zakon ni sposoben determinirati, kakšne morajo biti genetske ali krvne predispozicije dveh heteroseksualnih zakoncev, da bi zagotovile zdravo človeško potomstvo. Ako sta moškega in ženskega spola in sta polnoletna, je njuna zakonska združitev legitimna, neglede na morebitno kolateralno škodo iz tega naslova.

1. Združiti se smejo ljudje z nekompatibilnimi krvnimi skupinami; vsak človek ima značilno
krvno skupino in Rhesus faktor. V nosečnosti postane le-ta zelo pomemben. Če je mati RhD-,
oče pa RhD+, obstaja tveganje za fetomaternalno nekompatibilnost oz. neskladnost med
plodom in materjo. Ob rojstvu bodo določili otroku Rh-faktor. Če je Rh+, vas bodo imunizirali
z gamaglubini in pri naslednjem otroku ne boste imeli več težav. Če ste pred nosečnostjo
dobili krvno transfuzijo iz katerega koli vzroka, morate to nujno povedati vašemu zdravniku.
Če ste prejeli v tem primeru Rh+ kri, imate v sebi že agluinine anti-D, ki so nevarni za
dojenčka. To se ugotavlja z laboratorijsko preiskavo. V tem primeru vaša nosečnost sodi med
tvegane nosečnosti in vas bodo posebej skrbno nadzorovali.

2.      Združiti se smeta nositelja ali imetnika karkšnekoli genetske okvare. Navsezadnje je verjetnost, da bi se dvema genetsko okvarjenima staršema rodil otrok z genetsko napako mnogo manjša kot pri starših, ki ne le nista nositelja genetskih napak, temveč sta morebiti celo genijalna in intelektualno zelo razvita (O tem priča cel kup znanstvene literature, ki sem jo prebirala v mladosti, ker so me pač takšne stvari zanimale. Ne pomnim naslovov knjig in ne imen avtorjev, saj mi je bila vselej pomembnejša vsebina, na podlagi katere sem raziskovala in utemeljevala svoja spoznavanja.)

3.       Nikjer v zakonu ne piše da bi zakonca, imetnika genetske okvare, ne smela posvajati otrok, ali se ne smela zateči k umetni oploditvi. Navkljub tej pomanjkljivosti, tega običajno nihče od njih ne počne.

Tako. Malo se zamislite nad besedami, besednimi zvezami, pomeni in zakoni. Res ne razumem v katerem grmu tiči zajec, oziroma kod se nahaja ovira ali bodeča žica, ki bi onemogočala istospolnim partnerjem zakonsko zvezo ter užitje enakovrednih KULTURNO UVELJAVLJENIH BESED ter INSTITUCIONALNIH PRAVIC, ki zakonsko izhajajo iz njihovega naslova.

Kot človek si želim enakopravnih družbenih PRAVIC ZA VSE, saj ni nikakršnega utemeljenega razloga, da bi jih komu kratili. Verjamemem tudi v skupno varno okolje, ki bo ob sprejemanju drugačnosti, gradilo na skupnem sozvočju v dobrobit naših otrok in boljšega, nestigmatizirajočega jutrišnjega sveta.

Naj se na koncu zahvalim Marjani Škalič, ki je pripomogla k estetski izvedbi tega zapisa.