Faza odpičenost - 1355. del sage, npr.

Odločim se nameniti se v sosednjo gostilno še po kako pivo.
Pa ne mi sedaj prosim s filozofiranjem: kdor pije sam, umre sam.
Nisem vam tega izpovedala, ker bi od vas pričakovala kakršnokoli filozofijo.
Tako sem se BILA pač odločila. Pa kaj potem?!
Nad trenerko zvlečem balonarski plašč, ne da bi se sploh vprašala, koliko je sploh stopinj zunaj.
Odkorakam v sosednji bar.

Sami moški.
Klasika...
Dekle za šankom me sicer ugleda, vendar se odloči, da bom zanjo nevidna ostala.
Dolgolasi možakar za pultom prične z lastnim, najverjetneje povsem naravnim, obredom.
Prepevati prične na moje LEVO uho.
Obnašam se, kot da ga ne slišim.
Prepeva močneje.
Pogledam v njegovo smer, da se prepričam, ali smem zaupati svojim čutom.
Menda me ja še ušesa niso pričela voditi scat...
Oglasi se še močneje.
Pogledam v stran.
Prepevanje se stopnjuje... (opažen se je kajpak počutil...)
Še enkrat se zazrem vanj in se krepko zadržujem, da ne počim v smeh.
Na srečo se vrne izginula, v času izgubljena natakarica:
"Oh, ti moški!"
"Ijaaaaaa? Kaj pa je narobe z njimi?" se pričnem, kao, sprenevedati.
"Bog ne daj, da jim na mizo postaviš malo bolj toplo pivo!"
Pod hladnim curkom vode hladi steklenico, ki jo je bila nazaj s seboj prinesla.
Misleč, da ji bom kakorkoli olajšala, zinem;
"Prav po toplega sem prišla! Vsakič ko mrzlega pijem, me prične grlo boleti..."
Nakar uokvirim steklenico. Laško.
"Ampak jaz bi vseeno toplega Union... Po mrzlem me vedno grlo boli. 2x bi prosila."
Šestdesetletni dolgolasec poleg mene se opogumi in vpraša:
"Prehlajena?"
"Ne, samo mrzlega piva ne maram."
Ob tem si mislim: vsaj svoje imbecilne paritvene obrede je pospravil na stran.
"Ampak kako lahko toplega piješ?"
"Lažje kot mrzlega. Po mrzlem me grlo boli," ponovim.
"Ja pole ga pa dooolgo piješ."
"Mar ni v tem smisel?" mu jedrnato odgovorim.
Uvidim njegovo uokvirjenost v fokus in številke na ekranu, ki jih prikazuje predpotopno računalo za pultom.
Dekletu izročim 10 € ter ji velim, naj obdrži drobiž.
Zaznam možakarjevo slino, ki se je bila pocedila po pultu.
"Hvala lepa," rečem dekletu in zapustim lokal.
Z dvema steklenkama Union se namenim k semaforju in si rečem:
"Še dobro, da sem vedno bila in ostajam ena fucking, makar imbecilna Vaaaaaaaaanda."

PS: še obstajajo zapisi, ki si jih na FB ne upam delit.... svašta... verjetno zato, ker vse živo jem, spoštujem pa to, da marsikdo marsičesa pogoltnil ne bi... Bogved... Zagotovo je cool...