Nasičena podob in zvokov
se prepuščam
breztežnostni praznini.

Nad menoj
brezoblična
želja poplesuješ.

Ne poznam te
in vate
ne verjamem.

Čeprav sem nekdaj nemo
in spoštljivo zrla vate,
si danes,
ne upam te uzreti.

Bila si
ustvarjena iz pene.
Žgečkljiva, preprosta,
v srcu obstojna.

Nato si,
razblinjena ob čer,
čezme se razlila…
V vakuum svoj me potopila.

Nekoč
imela sem
vodo v laseh
in jod na koži.

Kristalčke
v nosnicah
in željo v srcu.

Nekoč
bil je moj svet
solni cvet.

Bilo je to
nekoč.