Ne vem, koliko let je minilo.
Pojma nimam, kdaj se je zgodilo.
Pravzaprav, če se pošteno vprašam, niti ne vem,
kdaj si bil rojen.

Vedno sem znala zamešati tvoje rojstvo z očetovim.
In obratno.
Pravzaprav za nobenega ne vem.
Vsako leto se obstreljujem in mešetarim z mesecema,
v katerima STA rojena.

Nisem želela prevzeti tvojega priimka...
Še zdaleč ne, ker bi te ne imela rada.
MATI MI JE POVEDALA,
da ga, radodarno poklanjaš.
V to nikdar dvomila nisem.

In imela sem te rada
in imela sva se rada.
Navkljub temu, da sva si marsikdaj kaj zamolčala
in marsikdaj kaj, celo zelo celostno izpovedala.
No, običajno sem res bila to jaz...

Ako mene vprašaš je to odnos, ki mi odgovarja.
Zate odnos, ki si mi ga, v odnosu s teboj in mano,
dovolil zgraditi.
Zame odnos, ki sem si ga dovolila,
v vzajemnosti s sabo in tabo,
zgraditi.
Obstajal je ODNOS,
najin ODNOS.

Vsak po svoje,
oba enakovredna in pametna,
neglede na najina
razlikovanja in znanja.

Kar se mene tiče,
si bil sveta vladar.
Navkljub temu,
da nisi bil, že sebi ne, popoln.
Bil si človek, ki se je trudil zadovoljiti potrebe drugega,
čeprav lastnih nisi verjetno nikdar potešil...

Ako danes premislim,
ne obžalujem ničesar.
Niti ne odnosa, ki sva ga vzpostavila,
niti ne odnosa,
ki ga nisva imela.
Oba sva se zavedala
najine vzajemne ljubezni.

Znala sva se celo spoštovati,
neglede na obstoječe razlike.

(Posvečeno pokojnemu očimu)