Članek
O alternativi, alternativnosti, vesoljskosti, tropu in družbeni nekoristnosti
Objavljeno Jun 07, 2016

 

Ko takole spremljam aktualne dogodke in afero, ki je nastala okoli puljenja za Rog, me presenetljivo, dejanje mestne občine ljubljanske prav nič ne gane. Celo podprem ga. Začuda, ker se spominjam cca. dekado nazaj, ko se je »borilo« za Metelkovo. Takrat sem bila seveda zraven in stoprocentna zagovornica Metelkove mesta.

Kot sem že rekla, sama sebe čudim. In še nekaj. Tale afera je pri meni privlekla na dan kvečjemu kakšno bodico na račun »slovenske kulturne scene«, kot kaj drugega. Bodico, ki me je že precej dolgo tiščala.

Kje naj začnem? Najprej, naj takoj povem, da nekaj malega o Rogu vem, saj sem ALUO-jevka in imela sem to čast, da sem bila deset let nazaj, med tistimi študenti, ki se jim je ponudila možnost za pogodbo z mestno občino ljubljansko, po kateri bi imeli pravico koristiti prostor v Rogu, za ustvarjalne namene, torej za atelje. Seveda se je zahtevala predložitev umetniških del v komisijo, ki je po zasedanju, ateljeje dodelila primernim študentom.

Sama sem se takrat odločila, da ne bom kandidirala. Zakaj? Ne vem ali je bila to že takrat z moje strani zelo zrela odločitev (gledano zdaj), ali le zavedanje, da pač nisem tip »komunista«. S tem mislim nekoga, ki rad biva v skupnosti oziroma komuni. Sem namreč nekdo, ki krvavo potrebuje svoj mir. Poleg vsega tega, pa nisem bila toliko v stvari (slikanju), da bi dejansko atelje nujno potrebovala, torej prav, da ga je namesto mene, ki ga verjetno ne bi zares izkoristila, dobil kdo drug, ki ga je. Ja. Naši ALUO-jevci so bili eni  od prvih, ki so se tja naselili.

No, pa vsi dobro vemo, da to ni bila glavna Rogova dejavnost. Sicer priznam, da sama ne vem veliko o njem, saj zadnja leta nisem spremljala kaj se tam dogaja in odkar se je tam začelo »dogajati«, sem se menda le dvakrat udeležila dogajanj…. Moj vtis je bil tesnoben. Ni mi bilo všeč. Kolikor sem bila že včasih prisotna na vseh možnih alternativnih scenah, je bilo z Rogom nekaj narobe. Energija?? Kasneje je bilo tudi veliko slišati o tem, kako so vsi Rogovci med seboj skregani in kako »scena« zaradi tega stagnira….

Ne bom več polemizirala o situaciji, ki je, priznam, ne poznam dobro. Lahko pa rečem, da mi je na grobo precej jasno kaj se dogaja. Nekakšni samozvani kulturniki, so se zavlekli v objekt, ki ni njihov, ki jim je bil prijazno posojen…. Zdaj, ko pa ima občina z njim načrte, kakršnekoli že, recimo, da jim ga bi prenovljenega zares vrnila, pod pogojem nekega prisebno spisanega programa in neke zdrave omejitve kar se tiče gibanja in bivanja, jim seveda to ni po godu. Zakaj? Jaz pravim, da zato, ker potem se tam ne bo več dalo bluzit.

Vsem skvoterjem, ki vdružno tulijo »smrt kapitalizmu«, prijazno dvignem srednji prst in sporočam: Ja. Hkrati pa tudi smrt parazitiranju! Marsikdo bi rad imel prostor kamor se lahko umakne, nažge muziko, spije sikspek in pokadi G ganje. Plus sekret, pa elektrika zastonj, pa vedno dostopen parking.... Ja. Tudi jaz bi takole (Ok, količino opojnih substanc lahko zmanjšate skoraj na nulo). Zakaj bi človek plačeval, če ni nujno?

In vsem samozvanim intelektualcem, ki v tej aferi apriori podpirajo Rogovce. Rog ni Metelkova. Pri Metelkovi sem bila seveda zraven in proti rušitvi, tole je pa nekaj popolnoma drugega. Ne more bit četrt centra Lj zaskvotanega. Plus dajmo se nehat šlepat na alter imidž noooo!!! Delo pove dovolj o človeku, mislim, da se ni potrebno venomer iskati med alternativo, psihiatrijo in podobnimi ekscesi, za kar vsi vemo, da je le igra. Vsi tudi vemo, da po končani igri svojo rit odnesete na toplo, v fino stanovanjce in vam za Rog in podobne zadeve prav dol visi. To je le nabiranje pik. Pa še nekaj. V kolikor naj bi bila Lj sodobna prestolnica, zasledila sem neke vrste težnjo, željo, da bi bila podobna Berlinu…. Pojdite malo v Berlin povprašat kako so tam stvari urejene. Evropska sredstva se pridobiva na javnih razpisih, sodeluje se…. Tukaj pri nas pa se trmoglavi in špila uporništvo. Pri nas smo blesavi. Naj to ponazorim z zame tipičnim in enim najbolj trapastih primerov... Intelektualni trend leta (podatki so malenkost prirejeni, da mi ne bi kdo pretirano zameril): Večeri tesnobne literature na neki turistični kmetiji, v sobi literature... !!! A ne me basat. Po mojih izkušnjah pravi depresivec, to dejstvo drži zase. Poznam jih nekaj in so super ljudje z veliko problemi. A da bi hodila na neko fakin kmetijo sedet in se vdružno naslajat in prepuščat tesnobnosti? Se hecate? Vesela sem že, če mi uspe, da dan preživim brez napadov nekih nedoločenih strahov... O tem berem sama doma in se pretirano vživljam, škrtam z zobmi, tripam ter velikopotezno razmišljam velike misli.... V samoti! Da bi pa pri tem gledala trop neznancev, ki se trudijo biti kulturni??! Tesnobna literatura my ass.... Dokler se potem vrnejo v svoja fensi normalna življenja. Je pa vsekakor dobro za imidž. Tesnobna literatura. Oziroma dobro je čimbolj javno poznavanje le-te! Sem povedala dovolj?

Še nekaj. Poznam par, po pravici povedano, zelo malo pravih alternativcev in so čudoviti, široki ljudje. Jaz sem od nekdaj ena velika alternativa. Nisem tipična in nisem pretirano komunska, kot je v modi. Na kraju vsega pa, ko se poženem v beg pred tropom, neuravnovešena izpadem jaz. Ja. Od glave do peta sem ena ogromna, nesorazmerna, družbena nekoristnost. Moji atributi so sila neuporabni. Fotografski spomin, zmerna disleksija, vesoljskost in zapadanje v neke neuravnovešene občutke... Sanjski miks. Viva la alternativa! In vsa slava kulturnikom. I stay out.