Katastrofalne poplave v začetku letošnjega avgusta so po že tako težkem mesecu skorajda vsakodnevnih neurij uničile dobršen del Slovenije. Poplave so poplavile in odplavile številne domove, podjetja, kulturne domove, šole, vrtce, ceste, mostove in drugo infrastrukturo. Poleg velikanske materialne škode in človeških žrtev pa so poplave močno zaznamovale tudi celotno družbeno skupnost. Velika vodna sila je naplavila marsikaj. Tako dobro kot slabo.

Začnimo z dobrim. O takojšnjem odzivu gasilcev skorajda ni treba izgubljati besed. Ti se pri vsaki nesreči odzovejo nemudoma, zato je bilo tudi žrtev na srečo malo. Gasilski dom v vsakem mestu, kraju in v vsaki vasi je nekaj izjemno dragocenega. Civilna zaščita, ki je aktivirala različne profesionalne in prostovoljne reševalne in druge enote, vključno z vojsko, je prav tako hitro in odlično opravila svoje delo. Potem seveda krajani prizadetih območij, ki so takoj začeli z reševanjem življenj in premoženja, pa naj je šlo za njihovo ali sosedovo.

Že kmalu so začeli prihajati prostovoljci, ki so opravili nešteto ur prostovoljnega dela. Tudi številni, predvsem mali podjetniki, so s svojo mehanizacijo in z drugimi stroji ter pripomočki opravili veliko brezplačnega in dragocenega dela. Prav tako so se hitro organizirale dobrodelne organizacije in začele zbirati pomoč in jo nemudoma tudi deliti. Odzvala se je praktično celotna Slovenija, komajda kdo ni prispeval vsaj nekaj evrov, nekateri pa so podarjali avtomobile, stanovanja, belo tehniko itd. Ni, da ni, bi lahko rekli.

Tudi politični organi – od države do lokalnih skupnosti – so se hitro organizirali in nemudoma začeli sprejemati ukrepe. Vlada je razglasila dan solidarnosti, ki se je navkljub nekaterim kritikam izkazal za dobro potezo. Lokalne skupnosti, ki so bile najbolj prizadete, so seveda nemudoma zavihale rokave. Župani so bili takoj na terenu in organizirali vse razpoložljive lokalne vire pomoči. Tudi mediji so s terenskim poročanjem in z drugim obveščanjem opravili veliko in koristno delo. Morda smo še koga pozabili omeniti, vendar pod črto lahko rečemo, da je bil odziv prostovoljcev, organiziranih reševalnih enot, vojske, politike, dobrodelnih organizacij, nekaterih podjetij, medijev in državljanov na splošno hiter, odločen in odličen.

Nadaljujmo s slabim. Verjetno še najmanj slabi so bili večni nergači in kritiki, še zlasti spletni, ki skritizirajo vse, kar se skritizirati da. A to se da ignorirati. Nekateri politiki in nekdanji politiki so si pošteno zavihali rokave in poprijeli za lopate – a seveda obvezno pred kamerami. A tudi to je nenazadnje bolje kot nič. Ustvarili so si dragocen material za prihodnje volitve, na primer evropske prihodnje leto. Nekateri pa preprosto ne morejo brez Instagrama.

Potem pa so tu zavarovalnice in banke. One živijo na drugem planetu. Imajo velikanske dobičke, a se do pike držijo svojih neživljenjskih klavzul in zloglasnega »drobnega tiska«. Slovenske banke so samo v prvih petih mesecih letošnjega leta ustvarile kar 437,7 milijona evrov dobička pred davki. To pomeni 2,9 milijona evrov na dan, če štejemo tudi sobote in nedelje. So bankirji tako zelo garali, tudi za vikende? Ne, prebivalcem in podjetjem so denar posojali za visokih obrestnih merah, njihov denar pa hranili po nizkih obrestih. Denar dela denar: 24 ur na dan, 365 dni v letu.

Čeprav je cela država solidarna, banke in zavarovalnice ne morejo biti. Zakaj že? Pravijo, da bi bilo ogroženo njihovo poslovanje, njihova kapitalska ustreznost. Kar je neumnost. Nihče noče tega. »Ogrožen« je samo njihov dobiček, visoke nagrade in bonusi vodstvenih delavcev. Morda bi se bankirji in zavarovalničarji kdaj pa kdaj vendarle lahko spomnili, da se tudi oni vozijo po javnih cestah, mostovih, da nekdo skrbi za infrastrukturo, ki jo uporabljajo itd.

Prav tako nekako pogrešamo vselej glasne »influencerske« podjetnike, ki gredo takoj »v luft«, če se samo omeni progresivno obdavčenje, dvig prispevne stopnje (na primer za dolgotrajno oskrbo starejših in dolgotrajno bolnih) ali dvig minimalne plače. Zdaj pa jih nekako ni slišati? A morda se motimo. Morda potihoma pripravljajo pomoč prizadetim v poplavah. Nikomur ne želimo delati krivice.

Skratka, katastrofalne poplave so naplavile marsikaj. Najprej izjemno sočutje, solidarnost in sodelovanje državljanov, prostovoljnih in profesionalnih reševalcev, politike, medijev, številnih podjetnikov itd. Razkrile pa so tudi velikanski pohlep, brezbrižnost in ignoranco tistih, ki že tako imajo največ.

Rok Kralj