Vsega je kriva etika, ta počasi izginjajoča vrednota modernega sveta, ki se je ne morem otresti. Že ko sem mislil, da so časi premlevanja o takšnih ali drugačnih štorijah davno mimo, se zgodi relativno banalen, a vseeno v slovenskem prostoru problematičen dogodek, ki mi znova požene revolucionarno kri po žilah. Bilo bi neetično od mene se ne odzvati, celo skrajno apatično, če ne tipično slovensko. Kaj je torej vzrok reinkarnacije tega bloga? Nič drugega kot ena od temeljnih in najbolj aktualnih slovenskih lastnosti – netransparentnost, manifestirana v obliki študentske nagrade na Piranskih dnevih arhitekture.

MIMO JAVNEGA RAZPISA

S kolegi smo pravkar dokončali en projekt in smo ga mislili prijaviti za omenjeno nagrado. A na začudenje ni bilo mogoče zaslediti razpisa, ki je bil prejšnja leta vedno objavljen; na uradni spletni strani je pisalo le, da je selektor za naš faks Tadej Glažar. Tako je kakšen dan ali dva pred rokom za oddajo kolega srečal profesorja in ga povprašal, kako in kaj je s tem razpisom. Profesor je odgovoril v smislu, da je povsem pozabil nanj, saj si je že na razstavi seminarjev ogledal nekaj projektov in med njimi izbral dva potencialna kandidata za nagrado. Se pravi, da je uradni selektor za našo fakulteto izbral predloge mimo javnega razpisa in na podlagi le tistega, kar je videl na razstavi seminarjev. Ob tem je treba povedati, da na dotični razstavi niso razstavljeni vsi projekti, nekateri še niso bili dokončani, nekateri so bili v sklopu delavnic, natečajev itd. Ni sporno, da je profesor že imel nekatere lastne kandidate, je pa sporno, da je “pozabil” na razpis. Kljub temu pa je pripomnil, da lahko pošljemo dodatne predloge, kar tudi smo. Iz jeze še nekaj dodatnih.

NEPOTIZEM NA FAKULTETI

Naslednja klofuta morali je bila objava vseh kandidatov za nagrado, med katerimi je bil iz našega faksa nominiran tudi projekt iz seminarja Glažar. Že od nekdaj je profesor veljal za zelo skrbnega do svojega seminarja, a to je več kot preveč. Nenazadnje se lahko projekt v izogib higienskim pomislekom prijavi naslednjo leto, če profesor ne bo več selektor seveda. Osebno se mi zdi favoriziranje lastnih seminarjev skrajno neprimerno, še posebej v primeru profesorja, ki je bil nekoč glasnik sprememb, zaveznik študentov in upanje v boljšo prihodnost faksa. Je bila to le iluzija? Ali ga je, tako kot mnoge druge, sistem prevzel kot prstan Gollumaiz Gospodarja prstana?

Profesor se s kolegi pritožuje nad pomanjkanjem javnih natečajev, korupcijo v arhitekturi in gradbeništvu ter se ubada z ostalimi etičnimi vprašanji, počne pa prav tiste stvari, ki jih sam kritizira.

Celoten zapis se nahaja na Portalu PITA.