Medovite rastline so tiste večinoma žužkocvetne rastline, ki izločajo medičino in imajo zalogo cvetnega prahu ali obojega v različnih razmerjih za preživetje lastne vrste. Medičina in cvetni prah sta orodji, s katerima rastline privabljajo opraševalce, za oprašitev pa se odkupijo. Čebele namreč ne preletavajo s cveta na cvet kar tako, ker jim je dolgčas ali da bi v nas vzbujale romantična čustva, ampak prilete na cvet s prepričljivim razlogom lastnega preživetja – nabirajo hrano za preživetje čebelje družine. Z vidika človeka jim lahko rečemo pašne živali.

Rastlinam je narava priskočila na pomoč pri razmnoževanju z živopisnimi cvetovi, s katerimi privlačijo čebele in divje opraševalce, in vabečimi vonjavami, cvetni prah pa je lepljiv in posamezna zrnca imajo izrastke, zato se zlahka oprimejo teles žuželk medtem, ko zagnano srkajo medičino. Oprašitev je cilj medovitosti, v bistvu je prenos cvetnega prahu iz rastlinskih prašnikov, kjer nastane, na cvetne brazde pestiča, gre za rastlinske moške in ženske spolne celice oziroma organe. Moška spolna celica je v zrnu cvetnega prahu, žensko jajčece je v semenski zasnovi.

Opraševanje je kolektivna dejavnost mnogih opraševalcev, čebel, čebel samotark, čmrljev, metuljev, celo ptice pripomorejo k skupni stvari. Kumarice oprašujejo čebele, pri paradižniku ‘stopijo zraven’ še čmrlji, vsaka vrsta opraševalcev ima svojo vlogo v naravi, tudi v mestu, v urbanem okolju. Ne glede na to, ali načrtujemo zelenjavni vrt, zelenico ali cvetlični obrobek, vedno je dobro zasaditi in zasejati tudi rastline, ki privabljajo čebele. Takšno načrtovanje je v korist rastlin, opraševalcev in človeka, posledično za zagotavlja biotsko raznovrstnost in omogoča trajnostno rabo urbanega okolja.

Posamezne čebele v naravi iščejo hrano – ko jo najdejo v zadostni količini, se tja napoti veliko pašnih čebel. Redno opraševanje zagotavlja torej ne ena vrsta medovite rastline in je potem ‘konec za letos’, ampak je potrebno zagotoviti čebeljo pašo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, zasajati je treba rastline, ki imajo dolgo obdobje cvetenja ali cvetijo večkrat v letu.

Bogat vir hrane v urbanih naseljih spomladi zagotavljajo zvonček, žafran, rese, detelje in regrat. Cvetlice so zaželene, detelje in regrata pa se skuša mestni človek znebiti, kar bistveno okrni pomladanske naravne vire za razvoj čebeljih družin in tudi ne sledi smislu ohranjanja biotske diverzitete. Vsaka rastlina ima svojo vlogo v času in prostoru, brez nje je svet osiromašen, poškodovan. Tudi rastline, ki jih deklariramo za plevele imajo svoj sinergičen pomen v habitatih.

Poleg travniških rastlin, ki se tudi pojavljajo v urbanih okoljih, predvsem na javnih in nikogaršnjih krajih, so pomembne tudi tipične cvetoče okrasne rastline, predvsem tiste vrste, ki cvetijo večji del poletja, recimo vrtnice ali sončnice, tulipani, narcise, astre, lilije, glicinije, kovačniki, gajlardije, rudbekije, potonike in še mnoge druge.

Prvotno bivališče čebel je bil gozd, od koder jih je človek zaradi lažjega odvzemanja medu in voska prenašal v panje v bližino svojega doma, še preden se je zavedal pomena opraševanja. Čebele še vedno privabljajo cvetoča medeča drevesa, smreka, akacija, lipa in hrast, ki jih tudi človek preseljuje iz gozda v bližino svojega doma. Najpomembnejša čebelja paša je tudi danes divja češnja, ker zagotavlja čebelam veliko količino medičine in cvetnega ob pravšnjem času za razvoj in razmnoževanje čebelje družine. Skupno točko doseganja koristi pa veličastno dosežemo skupaj s čebelami pri opraševanju sadnega drevja in jagodičevja.

Naslednja pomembna skupina rastlin so zelišča in začimbe, recimo sivka, meta, bazilika, žajbelj, timijan in origano. Te rastline je mogoče zasajati tudi na balkone, terase ali ob zelenjavne gredice v vrtu. Tudi jagodičevje ne sme manjkati v mestu, čebele imajo rade cvetove jagod, borovnic, malin in robid. Čebele lahko s svojim brezplačnim opraševalskim servisom s štirimi čebeljimi družinami na enem hektarju povečajo pridelek malin za 81 %, pet čebeljih družin na enem hektarju poveča pridelek češenj za 67 %, ali recimo pet čebeljih družin na enem hektarju poveča pridelek sliv za 72 %, kar zagotovo niso majhne in zanemarljive številke!

Seveda je pomembna za čebele in človeka tudi zelenjava, kumarice, paradižnik, buče, melone, cvetoč brokoli ipd. Zelišča in začimbe, ki rastejo ob njih, dodatno privabljajo opraševalce in zagotavljajo večji pridelek, zato je pomembno in nikoli dovolj izpostavljeno: pustimo rastline cveteti, ni dovolj samo posejati ali posaditi, to velja tudi za zelenjavo, npr. kapusnice ali čebule. Narava ni naključno izumila in obdržala cvetenja in opraševalce že milijone let.

Medoviti čebelji vrt naj bo nameščen na zatišnem mestu, ki ga večino dneva greje in osvetljuje sonce, saj rastline izločajo medičino v toplih in vlažnih dneh. Vetrovno vreme zadrži čebele v panju. Velikost čebeljega medovitega vrta ni pomembna, saj vsaka cvetka šteje, najbolj medovite pa so tiste rastline, ki dobro uspevajo na soncu.

Priporočljiva je zasaditev glavne medovite rastline v večjem deležu glede na ostale. Pašne čebele se vedno znova pregrupirajo glede na trenutne pašne pogoje in si rade izbirajo pašo tam, kjer so bolj učinkovite v prinašanju hrane v panj. Novo hrano išče le majhno število čebel, ko jo najdejo v zadostni količini, pa o tem obvestijo še ostale.

Priporočljiva je zasaditev medovitih trajnic na način, da so višje rastline nameščene zadaj, nižje pa bolj v ospredju zaradi zagotovitve enakomerne osvetlitve vseh.  Tudi estetiki je tako zadovoljeno, saj vse rastline zlahka opazujemo skozi vse leto in jih tudi lažje oskrbujemo. Skrbeti moramo za stalen vir vode in dognojevanje. Dobro preskrbljene rastline z vodo in hranili imajo boljše pogoje za izločanje medičine in bolje prenesejo obdobja suše.

Vodo potrebujejo tudi čebele, še posebej za zalego, pomaga tudi jutranja rosa na velikih listih kapusnic, bolje pa jim je postaviti v senčen kraj vsaj podstavek cvetličnega lončka. Posodico napolnimo z drobnimi kamenčki in jih prekrijemo z mahom, ki dolgo in enakomerno oddaja vlago. Čebele bodo uživale.

Sonaravno, ekološko, trajnostno ipd. vrtnarjenje izključuje uporabo herbicidov, pesticidov in druge kemije, čebele so nanje zelo občutljive, pa še v panje jih vnašajo in jih dobimo nazaj namazane na kruhu z maslom in medom.

Danes razumemo in sprejemamo dejstvo, da so čebele izrednega pomena za vzdrževanje biodiverzitete. Od čebeljega opraševalskega servisa je dobesedno odvisen tudi zrezek, ki ga bomo dobili na krožnik. Čebele zagotavljajo raznovrstnost rastlin na travniku in polju, če jih seveda kmet ali vrtnar pusti odcveteti, preden jih pospravi za svojo hrano ali seno položi v jasli govedi. Raznovrstne rastline 'naredijo' zrezek okusnejši in bolj zdrav.