Bistvo čebele je medonosnost, kar odločno nakazuje že njeno znanstveno ime: Apis mellifera, kar pomeni medonosna čebela. V resnici so čebele pašne živali, pasejo se na različnih pašnih virih v naravi, nabirajo cvetni prah in vse to vnašajo v panj, kjer med izdelajo in ga pokrijejo z voščenimi pokrovci. Pri nabiranju surovin za med opravijo še opraševanje rastlin, k čemur jih je zavezala narava s svojimi prefinjenimi mehanizmi zagotavljanja nadaljevanja vrst in biodiverzitete.

Ljudje temu rečemo gospodarski učinki v pridelavi hrane za ljudi. V Evropi je čebela kot opraševalka poljščin za človeka tretja najdragocenejša 'domača' žival, za govedom in prašičem, sledi ji kokoš. Ocenjuje se, da je okoli 40.000 cvetočih rastlin odvisnih od čebel.

Čebele torej v panju medičino in mano predelajo v med, cvetni prah pa predstavlja beljakovinsko hrano za čebele. Medičino prenašajo v posebnem delu v zadku in ga imenujemo medeni želodček. Cvetni prah prenašajo v koških na zadnjih nožicah. Na pašo letajo najstarejše čebele - pašne čebele, letalke, zunanje delavke.

Med predstavlja baterijo na sončno energijo v temnem čebeljem gnezdu. Rastline sončno energijo ujamejo in jo preoblikujejo v sladkor, ki ga najdemo v medičini. Z njim si postrežejo čebele, ki kemijsko vezano sončno energijo shranjujejo v gnezdu kot med.

Čebele gradijo satje iz voska, ki ga proizvajajo v voskovnih žlezah. Med in cvetni prah shranjujejo v šesterokotne celice satja v medišču, enako izdelano satje s celicami pa so zibelke in otroške sobice čebeljega zaroda v plodišču. Čebelarji gojimo čebele v umetnih panjih, kjer živijo čebele v velikih družinah - približno 50.000 članov poleti in okrog 20.000 članov pozimi.

Korist od čebel je večja za kmetijstvo zaradi opraševanja kot za čebelarja, ki čebelam pobira med, cvetni prah, propolis, matični mleček in čebelji strup. V Sloveniji je opraševalski servis še vedno brezplačen zaradi več ali manj enakomerne poseljenosti s čebeljimi družinami in večjega deleža ljubiteljskih čebelarjev v odnosu do čebelarjev, ki čebelarijo na dohodek.

Vse čebele v panju oz. v čebelji družini so neplodne samice, specializirane so za opravljanje različnih del glede na starost in razvoj žlez v njihovih telesih. Samci troti služijo razmnoževanju in njihova edina funkcija je oploditev matic. Vsaka čebelja družina ima eno matico, ki zalega jajčeca v celice satja. Vsako poletje odloži do 200.000 jajčec.

Iz jajčec se izležejo ličinke, ko dovolj zrasejo, se zabubijo vsaka v svoji celici. Čebele delavke se razvijejo iz oplojenih jajčec, troti pa iz neoplojenih jajčec. Čebele delavke v svojem življenju menjajo veliko poklicev, najprej so čistilke, nato graditeljice satja, potem negovalke in dojilje zaroda ter končno še stražarke. Šele v drugem oz. zadnjem obdobju svojega življenja zapustijo čebelje gnezdo in postanejo pašne čebele.

Čebele vzgojijo poleti nekaj matic v posebnih celicah, matičnikih. Ličinke hranijo s specialno hrano, matičnim mlečkom. Mlada matica odide samo enkrat v življenju na svatbeni polet, kjer se spraši z veliko troti. Čebele hranijo matico vse življenje z matičnim mlečkom, čebele spremljevalke pa ji posvečajo nego in skrb.

Skrb za zarod oz. čebeljo zalego je delo panjskih čebel, to je približno tri tedne po izleženju, ta čas preživijo v temi panja. Sporazumevajo se na več zelo različnih načinov, pri čemer uporabljajo kemijske in mehanske signale. K temu štejemo tudi znameniti čebelji ples, sporazumevanje s plesom.

Večinoma so opravila v čebelji družini razdeljena glede na starost čebel, ker se s starostjo spreminja telesni razvoj čebel, razvoj posameznih žlez je v glavnem zaporeden. Nekatera opravila čebele opravljajo vse življenje.