... cca en kužni krog - nekaj km - na mesec, tako hitro se širijo varoje. Do danes ni na voljo sredstva, ki bi popolnoma odpravilo varoje v čebelji družini. Pa je to res? Je resnica, da takega sredstva ni?

Za varoje mirno lahko trdimo, da gre za invazivno tujerodno živalsko vrsto, ki se je uspešno vgnezdila že po vsej zemeljski obli - gre za invazivnost pandemičnih razsežnosti, zato ni dovolj, da se lokalni čebelarji vzamejo skupaj in ukrepajo 'po navodilih pristojnega veterinarja' etc. Veterinarjem po vsem svetu, ne le našim, so stvari nepopravljivo ušle iz rok in zamud pri ukrepanju proti varojam ne bo več mogoče pokriti. Preživetje medonosnih čebel po vsem svetu postaja vedno bolj vprašljivo, k čemur svoje doprineseje še podnebne spremembe in pomanjkljiva biodiverziteta.

Parazit Varroa jacobsoni Oudemans je prvič opazil Jacobson skoraj stoletje pred današnjo svetovno pandemijo leta 1904 na južnoindijski čebeli. Pol stoletja se ni zgodilo nič, vsaj zabeleženj ni. Naslednjega pol stoletja (od pojava varoj na japonski medonosni čebeli) do danes se je v glavnem afne guncalo.

Ni bilo vedno tako, da bi se morali čebelarji prav toliko kot s čebelami ukvarjati tudi z varojami. Pri nas čebelarji sredi prejšnjega stoletja še vedeli niso, da sploh obstajajo. Prvo resnejše opozorilo o tem, da se varoje lahko razširijo po vsem svetu, je prišlo v svet šele leta 1975, čeprav so prisotnost varoj na medonosni čebeli prvič ugotavljali že leta 1958 na Japonskem. Pri nas je bila varoza prvič potrjena leta 1979, dejansko prisotna pa je bila že več let prej.

Po vsej Japonski so se varoje neovirano razširile že v šestdesetih letih, v zgodnjih sedemdesetih pa je prišlo že do epidemičnih razsežnosti. To se je lahko zgodilo zato, ker čebelarji parazita niso resno jemali, niso se zavedali, da varoje z medonosnimi čebelami ne živijo v simbiozi kot je to pri indijski čebeli, zato se za varoje niti niso zmenili.

Ko so varoje dosegle vzhodno Evropo, so se širile naprej na Bližnji Vzhod, leta 1977 so jo že ugotovili na turških medonosnih čebelah od tam pa so jo mahnile še v Izrael in Libanon.

V Afriki so ugotovili prisotnost varoj najprej v Tunisu, kmalu zatem pa še v Alžiru. Raziskovalci sklepajo, da je prišla v Tunis iz vzhodne Evrope, čeprav tam v resnici sploh še niso zaznali okuženosti čebel z varojami. Varoje so nato marširale dalje v Libijo.

Onkraj velike luže so varoje zaznali najprej v Srednji in Južni Ameriki. Leta 1978 so jih ugotovili v Braziliji, kasneje pa še v Paragvaju. V Ameriko so bile varoje verjetno uvožene skupaj s čebeljimi družinami ali maticami iz Japonske. Varoje so nato prodirale v Argentino, Bolivijo in Urugvaj.

Preden so se evropski čebelarji zbudili, so bile varoje na evropskih tleh, saj so od Japonske do sem rabile le deset let. Po naravni poti so se iz Rusije širile v Bolgarijo, kjer so jih ugotovili leta 1970. V Jugoslavijo so varoje verjetno prišle že leta 1972, ugotovili so jih pa šele leta l976 v čebelnjakih ob jugoslovansko bolgarski meji, od tam so se širile naprej in bile leta 1978 ugotovljene v Dalmaciji, dve leti kasneje pa so jih že 'odkrili' v Sloveniji, gotovo pa so bile varoje podobno kod drugod po svetu prisotne že dolgo prej, preden so dejansko potrdili njihovo prisotnost.

Leta 1977 so ugotovili varoje v Romuniji, leta 1978 v Grčiji in leta 1979 na Madžarskem. Na Češkem so potrdili varoje leta 1978, do leta 1980 pa so varoje prekrile že vso Češko. Na Poljskem so se varoje pojavile leta 1980, čeprav so imeli pred tem že od leta 1976 karantensko območje vzdolž vzhodne meje. Iz ZSSR so varoje poromale na Finsko, kjer je bila ugotovljena 1980. leta, kljub strogemu nadzoru obmejnega območja ob vzhodni meji. Zahodno jugoslovansko mejo, slovensko mejo z Italijo so varoje prečkale leta 1981, ko so bile ugotovljene v Italiji.

Zahodna Nemčija je varozo dejansko kupila v Pakistanu v letih 1970 in 1971 z nakupovanjem čebeljih družin, varoje pa so ugotovili šele leta 1977.

Pri nas so leta 1979 organizirali odvzem zimskega drobirja na obmejnih območjih iz vseh panjev posameznega čebelarstva. Varoj v drobirju niso našli. Naslednje leto je bilo vzorčenje drobirja razširjeno na čebelarstva, kjer so čebele prevažali na pašo po Sloveniji in v takratne jugoslovanske republike ter potrdili prisotnost varoj.

Nato se je začelo: pregledovanje drobirja, testni papirji, kužni krogi, plinjenje, pregledovanje trotovine. Po letu 1982 je veterinarska vnema popustila, ko so izračunali 40- odstotno povečanje okuženosti čebeljih družin z varojami v samo treh letih. Hkrati se je povečevalo tudi število žarišč. Problem varoj so 'osvetljevali' in uspešno vzorčili za ugotavljanje potov širjenja.

Še dandanašnji varoje bolj diagnosticiramo (ugotavljamo stopnjo napadenosti čebelje družine) kot pa odpravljamo in tako bo ostalo, dokler se bo trdilo, da gre za 'zdravljenje', za katerega nosi odgovornost čebelar. En slovenski čebelar pač ne bo rešil pandemije in prav v razširjenosti varoj je kleč. Reinvazije so vsakdanji pojav v slovenskih čebelarstvih.