Posledice podnebnih sprememb so pisane in raznovrstne. Talijo se ledeniki in nam razkrivajo starodavno zemeljsko površje s 'spečimi' organizmi in njihovimi ostanki vred. Na razkritem podledeniku se bomo morda kmalu sprehajali in doživljali srečanja tretje vrste z vrstami, za katere menimo, da so že davno izumrle. Oceani imajo vedno višjo gladino in kmalu ne bo več relevanten podatek o nulti nadmorski višini. Morda se nam kmalu zgodi, da ne bomo prav gotovi o zgoraj in zdolaj, morda se ne bomo več spominjali izhodišča in bomo iskali božje delce pod ledeniki. Doživljamo silovita neurja, vetrolome, žlede po eni strani in po drugi ubijalsko dolge in vroče suše oz. peklenska sušna obdobja. Skratka, postaja nam vedno bolj toplo, pa ne pri srcu in ne v glavi, ker pri vsem tem niti ne gre za toplino.

Nepričakovana podnebna posledica je tudi manjšanje velikosti. Pa ne tako po ajnštajnovsko relativno, ampak gre za to koliko kdo zraste v višino in nekoliko od skupne mase tudi v širino. So bili časi, ki so bili nadvse fajni za dinozavre in praproti, oboji so bili precej gor proti nebu in v širino raztegnjeni. Morda je celo malo preuranjeno razmišljati in napovedovati zmanjšanje višine človeka, saj so nekateri med nami resnično visoki, pa naj bo zaradi hormonov ali ega. Ker pa nič ne ostaja za vedno enako, bodo naše velikosti od trenutka najvišje rasti znova upadle po gausovi krivulji (v obliki zvona). Kmalu se nam obeta (poleg vesoljskega potopa) tudi manjša velikost organizmov, prvega napovedujejo preroki, manjšanje pa raziskovalci, ki svoje ugotovitve objavljajo v uglednih revijah.

Več skupin teh raziskovalcev neodvisno ugotavlja, da se bo s povišanjem temperature na našem planetu zaradi sprememb, ki jih otoplitev povzroča v okolju, pa tudi zaradi samih neposrednih vplivov otoplitve na organizme velikost večine organizmov zmanjšala. Ta pojav ni nov, kar dokazujejo najdbe fosilov. V davni preteklosti se je v obdobjih otoplitve velikost množice organizmov precej zmanjšala.

Rovi in rovčki, ki so jih med otoplitvijo pred 56 milijoni let izkopali številni vretenčarji – od hroščev in čebel do pajkov – kažejo, da so se te živalske vrste zmanjšale kar za polovico do tričetrt.

Seveda ne smemo pozabiti na posledice človekove dejavnosti, ki bodo posredno doprinesle k ponovnemu zmanjšanju velikosti številnih vrst že v bližnji prihodnosti. Zakisljevanje oceanov, ki ga povzročajo povečane količine ogljikovega dioksida v ozračju, zmanjšuje sposobnost nekaterih vrst organizmov – korale, školjke in polži – da bi si zgradile svoje lupine in okostja. Kisli oceani tudi zmanjšujejo stopnjo rasti fitoplanktona, to je neznatnih rastlinic, ki lebdijo v morski vodi in so hrana drugim organizmom.

Za rastline je v splošnem veljalo prepričanje o nasprotnem, da se bodo ob vedno večji množini ogljikovega dioksida v ozračju razbohotile v svoji rasti, saj ga v fotosintezi predelujejo v sladkorje. V zadnjem stoletju se je to pričakovanje razblinilo zaradi dogajanj v minulih desetletjih. Vreme postaja vedno polj polarizirano kot bi se po ljudeh špeglalo in podnebni modeli nakazujejo, da bo v prihodnjih desetletjih v nekaterih območjih več padavin in v drugih več suše. Režim padavin se spreminja, kar pomeni pojav daljših sušnih obdobij še na področjih, kjer je zdaj več padavin. Daljše suše pa končno vplivajo na manjšo rast rastlin.

Drugi raziskovalci so objavili rezultate raziskave in navajajo ugotovitve, da otoplitev vpliva na manjšo rast posameznih organizmov znotraj določenih vrst. Neposredna zveza oz. razmerje med otoplitvijo in zmanjšano rastjo organizmov velja le za mrzlokrvne živali, ki se ne morejo same ogreti, ampak so odvisne od sonca ali kakšnega drugega zunanjega vira. Večina živali na planetu je mrzlokrvnih in vse te so odvisne od sprememb v temperaturi okolja, saj temperatura vpliva na stopnjo njihovega metabolizma.

Zgornje trditve pomenijo, da pri višjih temperaturah potrebujejo mrzlokrvne živali več hrane za vzdrževanje velikosti, ali pa se bo njihova velikost na dolgi rok zmanjšala. Temperatura vpliva na mrzlokrvne živali še s pospeševanjem njihovega razvoja, zaradi česar odrastejo pri manjši velikosti.

Ni potrebe, da bi se počutili nelagodno zaradi slabšega razumevanja razmerja med velikostjo in temperaturo okolja. Niti znanstveniki še ne razumejo povsem, zakaj obstaja to razmerje in ga še ne znajo zadovoljivo pojasniti. Da je razmerje med toploto in velikostjo pomembno pa se učenjaki zavedajo, ker velikost vpliva na uspeh reprodukcije posameznega osebka. Manjše živali imajo namreč v glavnem manj potomcev, kar ima za posledico močan vpliv na prehranjevalno verigo.

Rešilna bilka za ego raziskovalcev je ugotovitev, da naj bi veljalo pravilo o odvisnosti velikosti od temperature. To pomeni, da tiste posamezne živali, ki so gojene pri nižjih temperaturah, odrastejo v večje odrasle primerke, živali, gojene v toplejših okoljih, pa v manjše odrasle. Rešilna bilka je ugotovitev odvisnosti razmerja, ni pa še jasno, kako se to dogaja in zakaj.

Raziskave potrjujejo domnevo, da je stopnja razvoja celo bolj odvisna od temperature, kot je stopnja rasti. V toplem okolju osebki hitreje pridobivajo težo, hkrati pa tudi hitreje prehajajo skozi razvojne faze, tako da na koncu dosežejo odraslost vseeno pri manjši teži, kot bi jo v hladnejšem okolju. Zakaj je tako, raziskovalci zaprmej še ne vedo.

Bomo ljudje podlegli in se bomo zmanjšali zaradi podnebnih sprememb na vroče? Za toplokrvne živali (in ljudje tudi smo toplokrvne živali) že dlje velja, da hladnejše podnebje pomeni večje telo, saj obilnejši primerki bolje skladiščino telesno toploto in obratno, v toplejših območjih so primerki bolj drobni. Dejstvo je, da je toplokrvnih organizmov bistveno manj na planetu kot mrzlokrvnih. Toplokrvni se prehranjujejo z mrzlokrvnimi, zato bo zmanjšana velikost teh seveda bistveno vplivala tudi na življenje toplokrvnežev.

Raziskovalci so raziskovali in izračunali, da se velikost mrzlokrvnih organizmov – žuželk, rakcev, rib, dvoživk, plazilcev … - ob vsaki dodatni stopinji Celzija v povprečju zmanjša za 1,8 %. Če držijo prognoze podnebnih raziskovalcev, bodo čebele (ki so mrzlokrvne žuželke) v prihodnjih desetletjih še od 2 do 5 % manjše, kot so dandanašnje. Če jih ne bodo življenjsko ogrozile pred tem ekstremne poplave, ki vse odnesejo s seboj, ali ekstremne dolgotrajne suše, ko rastline ne medijo in zavlada lakota čebelam. Suša pomeni prvi korak do lakote, kar suša ne vzame, odnese pa voda … tako pravijo stari modri med nami.