Le z vrtarjenjem za čebele pridemo do učinkovitega in uspešnega čebeljega vrta, takrat ko v ospredje postavimo potrebe čebel pred svojimi željami. Čebelarji želimo svojim (in sosedovim) čebelam pomagati pri nabiranju cvetnega prahu in medičine tako, da sadimo čebelam prijazne rože, grmičevje in drevesa, na svojem vrtu, v bližini čebelnjaka ali tam nekje zunaj.

Morda smo posejali in posadili na velikem vrtu veliko rož, vendar za čebele to ne bo dovolj, da bi proizvedle dovolj medu za vzdrževanje panja, zato bodo pač letele dlje, do 3 km ali več, da bi našle bogatejše in stalne vire hrane. Toda pravo cvetje, sadje in zelenjava na našem vrtu bodo privabili čebele in druge opraševalce na obisku, kot so čmrlji in različne vrste čebel samotark. Predvsem pa je naš vrt kot mehak obliž ali mehka odejica otročičku, namenjen čebelam privlačnim rastlinam, v veliko veselje čebelarju, tako zaradi raznolikih barv kot zaradi čebelje dejavnosti na cvetovih!

K uspešnemu čebeljemu vrtu prispevata še dva pomembna dejavnika, rože naj bodo na sončnem mestu in posajene ali posejane v skupinah. Cvetovi, ki so posamezno ali po dva ali trije, zelo verjetno ne bodo pritegnili pozornosti čebel skavtk. Veliko bolj učinkovita je 'plahta' cvetov, cvetoči grmiček medovite rastline, kot je recimo sivka. Čebele tudi pogosto spregledajo rože, ki rastejo v senci, čeprav te morda proizvajajo medičino in cvetni prah – čebele so pač otroci sonca!

Pomembno je, da medovitih rastlin ne sadimo in sejemo preblizu panjev, pred čebelnjakom, saj tako v resnici ne bomo pomagali svojim čebelam, le mimoidočemu človeku bo pisano cvetje videti privlačno. Čebelam v resnici ne bomo zmanjšali preletne razdalje do cvetov, da bi dobile hrano zelo blizu panja. Prostor pred panji čebele uporabljajo za stranišče in prav zato se rožicam preblizu panja zelo izogibajo v smislu vira hrane! Čebele so po svoji naravi zelo čiste živali in čebelarje se tega veselimo. Naši kupci medu pa kajpak tudi.

Na žalost nekatere spektakularnejše vrtne rože čebelam sploh ne koristijo, recimo 'toplšne' vrtnice, krizanteme ali dalije ne oddajajo medičine in skoraj nič cvetnega prahu. Nasprotno pa mnoge rože, ki jih sicer zanemarjamo, jih imamo za plevel in jih pulimo, recimo regrat ali drobno cvetoče zdravilne rastline in pleveli, čebelam zagotavljajo bogat vir hrane.

Prav zato je ena od preprostejših reči, ki jih lahko naredimo za čebelam prijaznejši vrt, da opustimo sredstva za odstranjevanje plevela in pretirano pletje in dovolimo kakšni gredi ali delu vrta, da 'podivja'. Če pa še niste pripravljeni urejanja svojega vrta prepustiti Naravi, bo dober začetek že to, da ji prepustimo vsaj delček vrta ali gredice, majhno zaplato, da veselo podivja.

Učinkovit začetek divjega vrta je tudi sejanje mešanic semen divjih rožic. Cvetovi bodo koristen vir medičine in cvetnega prahu, vrt pa ne bo privabil le čebel – habitat bo privlačen za številna druga bitjeca, jagode, sadeže in semena, ki jih pridelajo nekatere teh rož. Rastline bodo hrana za ptice in druge živali, prav kmalu bo ta medoviti košček vrta poln življenja!

Pri načrtovanju medovitega vrta vzamemo v ožji izbor medovite rastline, ki zagotavljajo zadostne količine medičine in cvetnega prahu že zgodaj spomladi, ko v naravi še primanjkuje virov hrane za čebele. Prav tako pomembne so tiste medovite rastline, ki cvetijo pozno jeseni in zagotovijo čebelam hrano za zimo. Poleg divjih rož so uporabne tudi medovite rastline, ki jih gojimo. Čebele bodo dobro uspevale, če jim bomo zagotovili neprekinjeno oskrbo z medičino in cvetnim prahom preko celotne sezone vzreje čebelje zalege.

Če nam je prav ali ne, se čebelarji skupaj s čebelami soočamo s podnebno krizo. Ta povzroča spremembe v času cvetenja – nekatere rastline cvetijo prej, druge pa pogosteje v zimskih mesecih v zmernem podnebju, nekatere pa se v času cvetenja prekrivajo, recimo lipa in kostanj. Vpliv sprememb podnebja na čebelarstvo je v smeri zmede naravnega ritma sezonskega upada populacije čebel zaradi razpoložljivosti medičine v letnem času, ko matica običajno ne odlaga več jajčec. Ta razpoložljivost medičine matico spodbuja k zaleganju, vendar ne bo dovolj mladih čebel delavk, ki bi skrbele za zalego, kar bo vodilo v oslabljene in z boleznimi obremenjene čebelje družine. Potrebne bodo generacije čebel, da se bodo ustrezno razvile, da se bodo prilagodile novim podnebnim razmeram.

Še drug zaskrbljujoč vpliv toplejših in bolj suhih poletij je verjetna sprememba vrtnih stilov in zasaditev. Ljudje, ki zamenjajo svoj mak za palme ali svoj sladki grah za sukulente, bi lahko pomembno vplivali na razpoložljivost in čas čebelje hrane, da ne pozabimo na naraščajoč trend tlakovanja vrtov zaradi lažjega vzdrževanja in nadomeščanja delovno intenzivnih in žejnih trat in cvetličnih gred.

Skratka, zgodnje spomladansko cvetje zagotavlja prepotreben svež cvetni prah po dolgih zimskih mesecih. To cvetje posadimo pod drevesa in grmičevje, da ustvarimo barvno preprogo cvetov zgodaj spomladi, ko so večji deli vrta še goli. Bela kopriva bo cvetela od zgodnje pomladi do zime in je najboljši prijatelj čebel, podobno tudi bršljan in resa.

Rože, ki jih sadimo in sejemo od pozne pomladi do poletja so tulipani, regrat, ki cvetijo pred cvetenjem sadnega drevja. Žajblji in dolgocvetoča mačja meta bodo sredi poletja zagotovo polni čebel.

Če prostor dopušča, so zgodaj spomladi uporabni viri medičine in cvetnega prahu še leske in grmičaste vrbe. V zgodnjem poletju bo priljubljena stena ali ograja, prekrita z jagodičjem. Čebele pritegnejo tudi lubenice, sončnice, rudbekije.

Izven vrta so med poletnimi proizvajalci cvetnega prahu detelje, jeseni pa spodleski, vresje, osat, bršljan.

Številna kulinarična zelišča so dober vir medičine, recimo mete, žajbelj, timijan, majaron, bazilika, rožmarin, sivka. Čebele bomo zlahka privabili tudi na okenski zeliščni nasad, teraso ali balkon, če nimamo prostora za gredice. V večje cvetlične lonce lahko posadimo celo mini sadni grmiček, maline, robide in kosmulje. Čebele bodo celo pile sadni sok zrelih malin, ker so dovolj mehke, ugajajo jim nežni beli cvetovi jablan spomladi.

V loncih lahko gojimo še fižol, kumare in paradižnik, skupaj s fižolom lahko gojimo sladki grah in čebele bodo deležne hkrati dveh pojedin.

Čebelarji pogosto omenjamo julijsko brezpašno dobo. Ta čas se drastično zmanjšajo zaloge medičine v naravi, ni več cvetja sadnega drevja, oljne ogrščice, drugih virov pa še ni na voljo. Medovite rastline, ki cvetijo v brezpašju so izrednega pomena za čebele in druge opraševalce, to imejmo v mislih, ko načrtujemo svoj čebelji vrt. Ožepi bodo pomemben vir hrane za čebele prav do pozne jeseni, ko bodo zacvetele prav tako pomembne jesenske astre, žepek ali listni česen.

Potem ko bomo posejali in posadili raznovrstne čebelam prijazne rože, grmovnice in sadno drevje, se lahko razveseljujemo pogostih obiskov čebel in čmrljev skozi vse leto. Če pa živimo v mestu ali predmestju, obstaja velika verjetnost, da bo velik del medu dejansko prišel iz medičine, nabrane na okoliških medovitih drevesih. Na podeželju, kjer so cvetoče njive in posevki ter pašniki polnih divjih rož, so drevesa manj pomembna, v mestih pa bodo verjetno predstavljala njihov glavni vir hrane.

Leske, jelše in topoli oskrbujejo cvetni prah v začetku leta. Javori in platane jim sledijo, hkrati zacveti še divji kostanj in pravi kostanj. Lipa, ki cveti sredi poletja, je pomemben vir medičine.

Zima je dober čas za načrtovanje medovitega čebeljega vrta – naj nas nič ne preseneti ob dnevu vseslovenskega sajenja medovitih rastlin, marca 2022. Dober začetek je pol uspeha, trdijo Angleži.